NOV POGON ZA IZBOLJŠANJE DIGITALNIH PRISTOJNOSTI V EU – VPLIV KRIZE COVID-19

Ivana Aleksić, November 2020

Kriza COVID-19 se je izkazala za test za digitalno pripravljenost izobraževalnih sistemov v državah po vsem svetu. Ne preseneča, da se evropsko poročilo o izobraževanju Education and Training Monitor za leto 2020 osredotoča prav na digitalne veščine. Kot priznanje izjemnemu vplivu pandemije COVID-19 na poučevanje in učenje, poročilo ponuja pregled odzivov evropskih izobraževalnih sistemov na izziv dela na daljavo z otroki in mladimi (Evropska komisija, 2020).

Že pred krizo COVID-19 so učitelji v EU poročali o potrebi po večjem učenju uporabe IKT pri poučevanju. Na predvečer pandemije COVID-19 je večina učiteljev v EU poročala, da najbolj potrebujejo prav usposabljanja za pridobitev “spretnosti IKT za poučevanje” (Evropska komisija, 2019a). Poročilo Education and Training Monitor za leto 2019 ugotavlja, da so se učitelji z manj kot petimi leti učiteljskih izkušenj počutili bolje pripravljene za poučevanje v digitalno bogatem okolju, kar odraža dejstvo, da je bilo usposabljanje za uporabo IKT po letu 2013 vključeno v začetno izobraževanje učiteljev v večini EU držav članic. Leta 2019 so učitelji poročali, da so zelo samozavestni pri uporabi digitalnih tehnologij pri manj zapletenih aktivnostih (pošiljanje e-pošte, izdelava datotek) in manj samozavestni pri zahtevnejših nalogah, vključno s kodiranjem, programiranjem in robotiko (Evropska komisija, 2019). Poročilo je pokazalo, da države članice EU zaostajajo v drugi dimenziji digitalne pripravljenosti šol – razpoložljivosti ustrezne digitalne infrastrukture in opreme (Evropska komisija, 2019a).

Čeprav so digitalne kompetence učiteljev in učencev v izobraževalnih sistemih po vsej EU prednostna naloga, je na tem področju potrebnega še več prizadevanja. Poročilo Eurydice za leto 2019 o digitalnem izobraževanju v šolah v Evropi, ki zajema 43 držav, vključno z državami članicami EU in skoraj vso regijo Zahodnega Balkana, je opredelilo štiri področja razvoja digitalnih kompetenc, pomembnih za šolsko izobraževanje. Poročilo je poleg vključevanja digitalnih kompetenc v učne načrte obravnavalo tudi digitalne kompetence učiteljev, ocenjevanje digitalnih kompetenc učencev ter širšo uporabo tehnologije pri ocenjevanju in preverjanju učencev (Eurydice, 2019). Medtem ko so v večini držav EU digitalne kompetence sestavni del nacionalnih učnih načrtov kot ena ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja[1] in “tehnološko podprti nacionalni testi” postajajo bolj običajni – je ocena digitalnih veščin učencev še vedno redka ( Eurydice, 2019).

Slika: Nacionalni testi za oceno digitalnih kompetenc učencev glede na raven izobrazbe, osnovno in splošno srednješolsko izobraževanje (ISCED 1-3), 2018/19[2]

Niso vse šole držav članic EU razvile virtualnih učnih okolij; poleg tega jih lahko nezadostno število učencev v celoti izkoristi. Pred krizo COVID-19 je v državah članicah EU v povprečju 65 odstotkov vseh šol na višji sekundarni ravni upravljalo s šolskim virtualnim učnim okoljem (VUO), 54 odstotkov na nižji sekundarni ravni in le 32 odstotkov na osnovnošolski ravni. Poleg tega je bil odstotek evropskih šol, ki so upravljale z VUO dostopnim tudi zunaj šolskih prostorov v šolskem letu 2017/18 precej visok – od 81 do 89 odstotkov od najnižje do najvišje stopnje izobraževanja (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020 ). Ločena analiza pa je pokazala, da vsi učenci nimajo spretnosti, da bi kar najbolje izkoristili obstoječa VUO – na nižji sekundarni stopnji izobraževanja bi lahko le približno 39 odstotkov in na višji sekundarni ravni le 50 odstotkov vseh učencev opredelili kot zelo digitalno aktivne in z ustrezno podporo, tj. da imajo dostop do več digitalnih tehnologij doma, v šoli ali zunaj nje, da so se pogosteje ukvarjali z digitalnimi dejavnostmi med poukom in zunaj šole (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020).

Zaradi izbruha virusa COVID-19 je bilo na vseh ravneh izobraževanja prizadetih več kot 95 milijonov učencev in približno 8 milijonov učiteljev po vsej EU (Evropska komisija, 2020). Kontinuiteta poučevanja in učenja se je hitro vzpostavila, vendar se je izkazala za precej zahtevno tako s pedagoškega kot organizacijskega vidika (Evropska komisija, 2020: 11). Ključni pomisleki in pridobljene lekcije vključujejo neenakomeren dostop do učenja na daljavo, izzive kakovosti in dobrega počutja ter izziv neenakosti, saj je kriza nesorazmerno prizadela najbolj ranljive učence, tudi tiste z nizkim socialno-ekonomskim ozadjem.

Zdi se, da bodo zaradi “izobraževalnega manka”, ki je posledica krize COVID-19 na vseh ravneh izobraževanja, potrebni dodatni javnopolitični pristopi. Med lekcijami, ki bodo vodile nadaljnje ukrepe politike na tem področju, sta dve očitno še posebej presenetljivi. Eden se nanaša na dejstvo, da nove generacije učencev niso nujno digitalni domorodci. Dokazi kažejo, da »mladi ne razvijejo izpopolnjenih digitalnih veščin samo z odraščanjem med uporabo digitalnih naprav« (Evropska komisija, 2020: 12). Drugi se nanaša na potrebo po izboljšanju digitalne pripravljenosti učiteljev, saj je po podatkih TALIS 2018 v EU v povprečju manj kot polovica učiteljev imela bodisi formalno izobraževanje bodisi usposabljanje o uporabi IKT v poučevanju (Evropska komisija, 2020: 33 ). Zanimivo in relevantno je, da je Svetovna banka v svojem poročilu o ekonomskem in socialnem vplivu COVID-19: Izobraževanje na Zahodnem Balkanu prišla do podobnih zaključkov. To poročilo obravnava tako kratkoročni kot dolgoročni vpliv krize kot tudi “izobraževalni manko”, ki se je pojavil kot posledica pandemije. Kljub takojšnjemu odzivu držav Zahodnega Balkana na potrebo po različnih načinih poučevanja na daljavo v kriznih okoliščinah Svetovna banka predlaga bolj usmerjene ukrepe za krepitev sistemov za poučevanje na daljavo in zlasti v podporo učiteljem in staršem v tem procesu. Kot izravnalni ukrep za prikrajšane otroke predlagajo uvedbo programov pospešenega učenja (Svetovna banka, 2020) – in ni razloga, da se takšen pristop ne bi razširil tudi izven te regije.

Viri:

Evropska komisija (2020). Education and training monitor 2020, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/92c621ce-2494-11eb-9d7e-01aa75ed71a1/language-en

Evropska komisija (2019a). Education and training monitor 2019, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/15d70dc3-e00e-11e9-9c4e-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-search

Evropska komisija (2019b). Key competences for lifelong learning, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

Evropska komisija /Deloitte & Ipsos MORI (2020). 2nd Survey of Schools: ICT in Education Objective 1: Benchmark progress in ICT in schools. Final report, https://data.europa.eu/euodp/data/storage/f/2019-03-19T084831/FinalreportObjective1-BenchmarkprogressinICTinschools.pdf

Eurydice (2019). Digital education at school in Europe, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d7834ad0-ddac-11e9-9c4e-01aa75ed71a1

Svetovna banka (2020). The Economic and Social Impact of COVID-19: Education. Western Balkans Regular Economic Report. No. 17. Washington D.C. http://documents.worldbank.org/curated/en/590751590682058272/The-Economic-and-Social-Impact-of-COVID-19-Education

Kratice:

IKT     Informacijsko komunikacijska tehnologija

VUO   Virtualno učno okolje


[1] Evropska komisija (2019b). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

[2] Upper secondary education- srednješolsko izobraževanje, lower secondary education- nižje srednješolsko izobraževanje, primary education- osnovnošolsko izobraževanje, national test do not include digital competences/no national testing- nacionalni testi ne vključujejo digitalnih kompetenc/ ni nacionalnih testov. Vir: Eurydice.