Ivana Aleksić, November 2020
V zadnjem desetletju so imele države zahodnega Balkana eno najvišjih stopenj brezposelnosti mladih na svetu. Leta 2019 so zabeležili pomembne izboljšave kazalnikov trga dela za mlade, ki jih je vpliv krize COVID-19 v celoti odpravil (World Bank & WIIW, 2020). V povprečju je stopnja brezposelnosti mladih na Zahodnem Balkanu vsaj dvakrat višja od skupne stopnje brezposelnosti teh držav (glej spodnjo tabelo); delež mladine, ki ni zaposlena niti v izobraževanju in usposabljanju (NEET), pa je vsaj dvakrat višji od stopnje NEET za mladino držav članic EU v letu 2019 (Aleksić, 2020). Poleg tega so v povprečju med mladimi Romi Zahodnega Balkana po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2017 (Aleksić, 2020) zabeležili vsaj dvakrat višjo stopnjo NEET kot med ne romsko mladino.
Stopnja brezposelnosti in stopnja brezposelnosti mladih
na Zahodnem Balkanu, v odstotkih (drugo četrtletje 2019)
Zahodni Balkan | Delež brezposelnih | Delež brezposelnih mladih |
Albanija | 11.5 | 26.7 |
BiH | 15.7 | 33.8 |
Kosovo | 25.2 | 49.1 |
Črna gora | 14.3 | 20.7 |
Severna Makedonija | 17.5 | 34.9 |
Srbija | 10.3 | 24.4 |
Vir: World Bank Group & WIIW, 2020. Lastni prikaz.
Kljub temu, da večina mladine Zahodnega Balkana doživlja težaven prehod od šolanja do prve zaposlitve in dolgo časa preživi v iskanju prve zaposlitve ali možnosti praktičnega usposabljanja – z izjemo Srbije, nobena država v regiji ne uporablja ciljno usmerjenih aktivnih ukrepov trga dela za mlade (ALMM) (Aleksić, 2020). Srbija je sicer izjema, ko gre za prisotnost nacionalno podprtega mehanizma za mlade ALMM, vendar je raven financiranja tega ukrepa še vedno prenizka, da bi lahko privedla do večjih strukturnih izboljšav.
Kot odgovor na visok delež brezposelnosti mladih v regiji in močne migracijske odtoke mladine z zahodnega Balkana v zahodne države Evrope, vključno z državami članicami EU, je zadnja odločitev Evropske unije, določena v novem ekonomsko-investicijskem načrtu Evropske komisije za Zahodni Balkan uvaja nov politični instrument EU predpristopne pomoči, ki se financira kot del paketa IPA III (2021–2027) – tistega, ki je imel „velik preobrazbeni učinek“ za mlade v EU – jamstvo za mlade (JM) (Evropska komisija, 2020a).
Kot edinstven instrument politike in dolgoročna finančna zaveza EU (prvič potrjena aprila 2013) JM predstavlja aktivacijsko shemo, ki mladim omogoča, da “dobijo kakovostno ponudbo zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva v obdobju štirih mesecev po brezposelnosti ali prenehanju formalnega izobraževanja” (Evropska komisija, 2020b: 6). Prvih pet let izvajanja programa je prineslo impresivne rezultate v državah članicah EU, saj je YG v veliki meri pripomogla k izboljšanju uspešnosti mladih na trgu dela; skoraj za polovico znižala stopnjo brezposelnosti mladih v državah članicah EU (med letoma 2013 in 2019 jo je znižala s 24% na 14%) in znatno znižala sestavljeno stopnjo NEET v EU (z 10,3% na 13,2% med letoma 2013 in 2018)[1]. JM je postala tudi del evropskega stebra socialnih pravic.
Kot ena od desetih vodilnih pobud EU za zahodni Balkan JM obljublja nove priložnosti za svojo mladino. Regija upa, da se bo program kmalu začel. Rezultati JM, ki so ga leta izvajali v EU, in nedavni pilot JM v Severni Makedoniji so ponudili nekaj koristnih lekcij. Empirični dokazi, predhodna spoznanja pridobljena z izvajanjem JM v EU, kažejo na vrsto uspešnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati: določitev jasnih meril za upravičenost vključenosti v programa in jasen splošni okvir izvajanja; zgodnje posredovanje in uporaba učinkovitih mehanizmov izvajanja; zadostna dodelitev virov in tudi zavezanost upravičencev (Escudero & Lopez Mourelo, 2017). Nekatera ključna spoznanja pilotno izvedenega programa v Severni Makedoniji iz leta 2018/2019 dajejo nadaljnje usmeritve: (i) JM je močan mehanizem, ki zahteva čas za postavitev in predstavlja tveganje za počasen začetek; (ii) zahteva tudi politično zavezanost ministrstev na področjih izobraževanja in trga dela; (iii) daje prednost tistim mladim upravičencem, ki so “najbolj zaposljivi” v primerjavi z najbolj prikrajšanimi; (iv) program breme dela prenaša na zavode za zaposlovanje zato je potrebno okrepiti njihove zmogljivosti; (v) nenazadnje sta stroškovno in finančno načrtovanje bistvenega pomena za uspeh ukrepa, njegovo načrtovanje in izvajanje[2].
Viri:
Aleksic, I. (2020). Making Education and Employment Reforms Work for the Young: Improving Education, Reducing Skills Mismatches and Easing Labour Market Access for Young People. Background Paper. Südosteuropa Gesellschaft/Aspen Institute Germany. https://www.balkandemographics-eu2020.de/wp-content/uploads/2020/10/Ivana-ALEKSIC_final2.pdf
Evropska komisija (2020a). Commission Staff Working Document Accompanying the Document Proposal for a Council Recommendation on a Bridge to Jobs – Reinforcing the Youth Guarantee. {COM(2020) 277 final}. SWD(2020) 124 final. Brussels (1.7.2020). https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22841&langId=en
Evropska komisija (2020b). Questions and Answers: Economic and Investment Plan for the Western Balkans. Brussels, 6 October 2020. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/QANDA_20_1819
Evropska komisija (2020c). Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions: An Economic and Investment Plan for the Western Balkans {SWD(2020) 223 final}. Brussels, 6.10.2020. COM(2020) 641 final, https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/communication_on_wb_economic_and_investment_plan_october_2020_en.pdf
Evropska komisija (2017). The European Pillar of Social Rights. https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/social-summit-european-pillar-social-rights-booklet_en.pdf
Escudero, V. & López Mourelo, E. (2017). The European Youth Guarantee: A systematic
review of its implementation across countries, International Labour Office, https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—dgreports/—inst/documents/publication/wcms_572465.pdf
World Bank & the Vienna Institute for International Economic Studies (WIIW) (2020). Western Balkans: Labour Market Trends 2020. March 2020. https://wiiw.ac.at/western-balkans-labor-markettrends-2020-dlp-5300.pdf
Kratice:
ALMM Aktivni ukrepi na trgu dela
IPA Predpristopni instrument
NEET Ne zaposlen ali vključen v izobraževanje in usposabljanje
JM Jamstvo za mlade
[1] Kaj je jamstvo za mlade? https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1079&langId=en
[2] ILO (2019). The Youth Guarantee in the Western Balkans: five lessons to learn from the case of North Macedonia, https://www.ilo.org/budapest/whats-new/WCMS_714786/lang–en/index.htm