Erasmusovih 30

V petek, 6. oktobra 2017, sta nacionalna agencija za mobilnost in evropske programe CMEPIUS ter predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji priredila praznovanje programu Erasmus ob njegovi 30-letnici. Cilj programa Erasmus (ter prenovljenega programa Erasmus+) je med drugim ustvarjanje skupne evropske identitete ter krepljenje veščin večkulturnosti. Zgodovina nas je naučila, da se večkulturne družbe pogosto prej ali slej znajdejo v konfliktu in nestrpnostih. Evropski uniji je do sedaj uspelo v vedno večji meri povezovati raznoliko Evropo z vključevanjem novih držav članic ter širjenjem politik, oblikovanih na EU ravni, ter s tem celo zagotavljati mir. Evalvacija Erasmus programa kaže na pozitivne vplive programa za vse vključene: vrtce, osnovne in srednje šole, visokošolske zavode in izobraževanja za odrasle, ki so ali so bili vključeni v različne projekte Erasmusovega programa. Pozitiven vpliv se kaže tudi na vse vključene posameznike: učitelje, učence, dijake in študente. Posamezniki, ki so se udeležili mobilnosti ali sodelovali v mednarodnem projektu, so okrepili svoje veščine večkulturnosti in izboljšali svoje možnosti za zaposlitev. Hkrati pa se Evropa v zadnjem času vse bolj sooča s stereotipi in predsodki, ki kažejo, da geslo ‘Združeni v raznolikosti’ pri državljanih še ni ponotranjeno. V Združenem kraljestvu, ki se je že pred skoraj letom in pol kot prva država članica izrazilo za izstop iz EU, se delavci migranti iz drugih držav članic soočajo z nestrpnostjo in pritiski nekaterih bolj nacionalno zazrtih domačinov. Še bolj pa se v EU s pritiski in očitki soočajo migranti iz držav nečlanic. Migrantska kriza je pokazala na strah ljudi pred tujostjo in tujci, obenem pa postaja naš vsakdan vse bolj večkulturen. Vpliv svetovnih kultur prehaja s hrano, novicami, literaturo, glasbo, modo … Naša mesta so vse bolj preplavljena s turisti, ki smo jih, kot smo se naučili letošnje rekordno turistično poletje, veseli, dokler jih ni preveč in nam pustijo dovolj denarja, so izobraženi, kultivirani in dobro stoječi, če ne celo premožni. Po drugi strani so tujci z Bližnjega vzhoda in podsaharske Afrike nezaželeni. Pa četudi so izobraženi in v hudi stiski, brez doma in varnosti. To ne velja le za mlade moške, temveč tudi za družine z otroki ter otroke brez spremstva. Te ljudi spremlja podoben odnos kot nepriljubljeno, vendar nujno infrastrukturo – odnos NIMB ‘Not in my backyard’ (Ne na mojem dvorišču). Vse omenjeno kaže na to, da so kompetence večkulturnosti, še bolj pa medkulturnosti, ki poleg priznavanja obstoja različnih kultur dopušča tudi vplivanje kultur eno na drugo ter s tem plemenitenje kulture, nujno potrebne. Zato ob tej priložnosti Erasmus programu tudi mi izrekamo čestitke in mu želimo vsaj še naslednjih uspešnih 30 let. Tu pa ga tudi pozivamo, naj se v naslednjih 30 letih še bolj osredotoča na krepljenje večkulturnih kompetenc in strpnosti ter naj v svoje aktivnosti vsaj posredno vključi vse nas.

Meta Novak