Državljani za Evropo

Meritev javnega mnenja v Evropi ob koncu septembra in začetku oktobra, raziskava Evrobarometer, je pokazala, da 44 % Slovencev meni, da njihov glas šteje v Evropi. To je manj od povprečja EU držav članic, kjer je ta odstotek 47 %. Hkrati evropski državljani občutimo, da imamo večji vpliv na delovanje lastne države. Tako 61 % evropskih državljanov meni, da njihov glas šteje v njihovi državi, ter 58 % Slovencev meni, da njihov glas šteje v Sloveniji. Občutek, da imamo več vpliva doma, najbrž izhaja iz razloga, da je tako imenovana prestolnica Evropske unije, Bruselj, relativno oddaljena od večine evropskih državljanov ter da bolj slabo poznamo in spremljamo politike, ki se odvijajo na evropski ravni. Nenazadnje tudi domači mediji le malo časa namenjajo tem vsebinam, sploh če ne gre za konfliktno tematiko za Slovence, kot je bil teran in podpora Evropske unije arbitraži. Zdi se, da se državljani bolj slabo zavedamo vseh struktur, ki so nam ponujene, da sooblikujemo Evropo in na ta način nekaj tudi naredimo za Evropo. Pustimo zdaj ob strani, koliko vpliva sploh lahko imamo, tudi če izkoristimo vse priložnostne strukture. Gotovo namreč drži, da je treba te strukture najprej izkoristiti. Ustavimo se najprej pri volitvah. Volitve v Evropski parlament so gotovo najbolj očitna priložnostna struktura vplivanja na Evropsko unijo. Čeprav državljani volimo le predstavnike Evropskega parlamenta, medtem ko druge institucije niso neposredno izvoljene, je dobro vedeti, da se vloga parlamenta predvsem po Lizbonski pogodbi povečuje. O večini zakonodajnih predlogov tako zdaj poleg Sveta EU odloča tudi Evropski parlament. Volitev pa hkrati ne smemo jemati preveč samoumevno. Od leta 1962, ko je bil prvič ustanovljen Evropski parlament, so bili poslanci imenovani s strani nacionalnih poslancev. Leta 1976 Svet odloči, da bo izkoristil možnost, da so poslanci v Evropski parlament izvoljeni neposredno. Leta 1979 tako prvič potekajo volitve v Evropski parlament. Mandat Evropskega poslanca traja pet let. Naslednje volitve bodo leta 2019, kar bo označevalo 40 let neposrednih volitev v Evropski parlament. Slovenci se bomo na volišča odpravili že četrtič. Podatki o volilni udeležbi na volitvah v Evropski parlament kažejo, da Slovenci te volitve dojemamo kot drugorazredne volitve. Na volišče se je namreč vselej odpravilo manj kot 30 % volivcev. Na zadnjih volitvah celo manj kot 25 %.
Volitve seveda niso edina priložnostna struktura preko katere lahko evropski državljani sooblikujemo Evropo. Parlament nam omogoča, da na Odbor za peticije pri Evropskem parlamentu vložimo peticijo glede izvajanja zakonodaje EU. Na ta način Evropski parlament lahko opozori na kršitve pravic državljanov. Evropska komisija nam po drugi strani omogoča, da ji sporočimo svoje mnenje pri sprejemanju in posodabljanju evropskih predpisov preko odprtih javnih posvetovanj. Neposredno vplivanje državljanov na pripravo politik EU pa omogoča Evropska državljanska pobuda. Ta sicer zahteva, da mora državljansko pobudo podpreti vsaj en milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 28 držav članic. Od 1. aprila 2012 do sedaj je le štiri državljanske pobudo podprlo dovolj evropskih državljanov. Tako se v kratkem pripravljajo spremembe uredbe o Evropski državljanski pobudi, ki naj bi državljanom olajšale, da pripravijo in podprejo pobude. Hkrati pa bi pobude odprli tudi mlajšim državljanom, saj naj bi jih lahko podprli tudi mladi, ki so dopolnili vsaj 16 let. Še dve posvetovalni instituciji imata vlogo predstavljanja interesov državljanov, ki niso drugače zastopani. Evropski ekonomsko-socialni odbor zastopa organizacije delavcev, delodajalcev in drugih interesnih skupin, Odbor regij pa zastopa regionalne in lokalne interese.
Priložnosti, da državljani nekaj naredimo za Evropo in jo ukrojimo po lastni meri, je kar nekaj. Vprašanje je sicer, koliko moči imamo pri tem. Je pa vredno vsaj poizkusiti, da ne bo EU vedno le krivec za naše težave.

Meta Novak