Jamstvo EU za mlade – javnopolitični instrument za mladino Zahodnega Balkana

Ivana Aleksić, November 2020

V zadnjem desetletju so imele države zahodnega Balkana eno najvišjih stopenj brezposelnosti mladih na svetu. Leta 2019 so zabeležili pomembne izboljšave kazalnikov trga dela za mlade, ki jih je vpliv krize COVID-19 v celoti odpravil (World Bank & WIIW, 2020). V povprečju je stopnja brezposelnosti mladih na Zahodnem Balkanu vsaj dvakrat višja od skupne stopnje brezposelnosti teh držav (glej spodnjo tabelo); delež mladine, ki ni zaposlena niti v izobraževanju in usposabljanju (NEET), pa je vsaj dvakrat višji od stopnje NEET za mladino držav članic EU v letu 2019 (Aleksić, 2020). Poleg tega so v povprečju med mladimi Romi Zahodnega Balkana po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2017 (Aleksić, 2020) zabeležili vsaj dvakrat višjo stopnjo NEET kot med ne romsko mladino.

Stopnja brezposelnosti in stopnja brezposelnosti mladih

na Zahodnem Balkanu, v odstotkih (drugo četrtletje 2019)

Zahodni BalkanDelež brezposelnihDelež brezposelnih mladih
Albanija11.526.7
BiH15.733.8
Kosovo25.249.1
Črna gora14.320.7
Severna Makedonija17.534.9
Srbija10.324.4

Vir: World Bank Group & WIIW, 2020. Lastni prikaz.

Kljub temu, da večina mladine Zahodnega Balkana doživlja težaven prehod od šolanja do prve zaposlitve in dolgo časa preživi v iskanju prve zaposlitve ali možnosti praktičnega usposabljanja – z izjemo Srbije, nobena država v regiji ne uporablja ciljno usmerjenih aktivnih ukrepov trga dela za mlade (ALMM) (Aleksić, 2020). Srbija je sicer izjema, ko gre za prisotnost nacionalno podprtega mehanizma za mlade ALMM, vendar je raven financiranja tega ukrepa še vedno prenizka, da bi lahko privedla do večjih strukturnih izboljšav.

Kot odgovor na visok delež brezposelnosti mladih v regiji in močne migracijske odtoke mladine z zahodnega Balkana v zahodne države Evrope, vključno z državami članicami EU, je zadnja odločitev Evropske unije, določena v novem ekonomsko-investicijskem načrtu Evropske komisije za Zahodni Balkan uvaja nov politični instrument EU predpristopne pomoči, ki se financira kot del paketa IPA III (2021–2027) – tistega, ki je imel „velik preobrazbeni učinek“ za mlade v EU – jamstvo za mlade (JM) (Evropska komisija, 2020a).

Kot edinstven instrument politike in dolgoročna finančna zaveza EU (prvič potrjena aprila 2013) JM predstavlja aktivacijsko shemo, ki mladim omogoča, da “dobijo kakovostno ponudbo zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva v obdobju štirih mesecev po brezposelnosti ali prenehanju formalnega izobraževanja” (Evropska komisija, 2020b: 6). Prvih pet let izvajanja programa je prineslo impresivne rezultate v državah članicah EU, saj je YG v veliki meri pripomogla k izboljšanju uspešnosti mladih na trgu dela; skoraj za polovico znižala stopnjo brezposelnosti mladih v državah članicah EU (med letoma 2013 in 2019 jo je znižala s 24% na 14%) in znatno znižala sestavljeno stopnjo NEET v EU (z 10,3% na 13,2% med letoma 2013 in 2018)[1]. JM je postala tudi del evropskega stebra socialnih pravic.

Kot ena od desetih vodilnih pobud EU za zahodni Balkan JM obljublja nove priložnosti za svojo mladino. Regija upa, da se bo program kmalu začel. Rezultati JM, ki so ga leta izvajali v EU, in nedavni pilot JM v Severni Makedoniji so ponudili nekaj koristnih lekcij. Empirični dokazi, predhodna spoznanja pridobljena z izvajanjem JM v EU, kažejo na vrsto uspešnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati: določitev jasnih meril za upravičenost vključenosti v programa in jasen splošni okvir izvajanja; zgodnje posredovanje in uporaba učinkovitih mehanizmov izvajanja; zadostna dodelitev virov in tudi zavezanost upravičencev (Escudero & Lopez Mourelo, 2017). Nekatera ključna spoznanja pilotno izvedenega programa v Severni Makedoniji iz leta 2018/2019 dajejo nadaljnje usmeritve: (i) JM je močan mehanizem, ki zahteva čas za postavitev in predstavlja tveganje za počasen začetek; (ii) zahteva tudi politično zavezanost ministrstev na področjih izobraževanja in trga dela; (iii) daje prednost tistim mladim upravičencem, ki so “najbolj zaposljivi” v primerjavi z najbolj prikrajšanimi; (iv) program breme dela prenaša na zavode za zaposlovanje zato je potrebno okrepiti njihove zmogljivosti; (v) nenazadnje sta stroškovno in finančno načrtovanje bistvenega pomena za uspeh ukrepa, njegovo načrtovanje in izvajanje[2].

Viri:

Aleksic, I. (2020). Making Education and Employment Reforms Work for the Young: Improving Education, Reducing Skills Mismatches and Easing Labour Market Access for Young People. Background Paper. Südosteuropa Gesellschaft/Aspen Institute Germany. https://www.balkandemographics-eu2020.de/wp-content/uploads/2020/10/Ivana-ALEKSIC_final2.pdf

Evropska komisija (2020a). Commission Staff Working Document Accompanying the Document Proposal for a Council Recommendation on a Bridge to Jobs – Reinforcing the Youth Guarantee. {COM(2020) 277 final}. SWD(2020) 124 final. Brussels (1.7.2020). https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22841&langId=en

Evropska komisija (2020b). Questions and Answers: Economic and Investment Plan for the Western Balkans. Brussels, 6 October 2020. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/QANDA_20_1819

Evropska komisija (2020c). Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions: An Economic and Investment Plan for the Western Balkans {SWD(2020) 223 final}. Brussels, 6.10.2020. COM(2020) 641 final, https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/communication_on_wb_economic_and_investment_plan_october_2020_en.pdf

Evropska komisija (2017). The European Pillar of Social Rights. https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/social-summit-european-pillar-social-rights-booklet_en.pdf

Escudero, V. & López Mourelo, E. (2017). The European Youth Guarantee: A systematic

review of its implementation across countries, International Labour Office, https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—dgreports/—inst/documents/publication/wcms_572465.pdf

World Bank & the Vienna Institute for International Economic Studies (WIIW) (2020). Western Balkans: Labour Market Trends 2020. March 2020. https://wiiw.ac.at/western-balkans-labor-markettrends-2020-dlp-5300.pdf

Kratice:

ALMM           Aktivni ukrepi na trgu dela

IPA                 Predpristopni instrument

NEET              Ne zaposlen ali vključen v izobraževanje in usposabljanje

JM                  Jamstvo za mlade


[1] Kaj je jamstvo za mlade? https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1079&langId=en

[2] ILO (2019). The Youth Guarantee in the Western Balkans: five lessons to learn from the case of North Macedonia, https://www.ilo.org/budapest/whats-new/WCMS_714786/lang–en/index.htm

NOV POGON ZA IZBOLJŠANJE DIGITALNIH PRISTOJNOSTI V EU – VPLIV KRIZE COVID-19

Ivana Aleksić, November 2020

Kriza COVID-19 se je izkazala za test za digitalno pripravljenost izobraževalnih sistemov v državah po vsem svetu. Ne preseneča, da se evropsko poročilo o izobraževanju Education and Training Monitor za leto 2020 osredotoča prav na digitalne veščine. Kot priznanje izjemnemu vplivu pandemije COVID-19 na poučevanje in učenje, poročilo ponuja pregled odzivov evropskih izobraževalnih sistemov na izziv dela na daljavo z otroki in mladimi (Evropska komisija, 2020).

Že pred krizo COVID-19 so učitelji v EU poročali o potrebi po večjem učenju uporabe IKT pri poučevanju. Na predvečer pandemije COVID-19 je večina učiteljev v EU poročala, da najbolj potrebujejo prav usposabljanja za pridobitev “spretnosti IKT za poučevanje” (Evropska komisija, 2019a). Poročilo Education and Training Monitor za leto 2019 ugotavlja, da so se učitelji z manj kot petimi leti učiteljskih izkušenj počutili bolje pripravljene za poučevanje v digitalno bogatem okolju, kar odraža dejstvo, da je bilo usposabljanje za uporabo IKT po letu 2013 vključeno v začetno izobraževanje učiteljev v večini EU držav članic. Leta 2019 so učitelji poročali, da so zelo samozavestni pri uporabi digitalnih tehnologij pri manj zapletenih aktivnostih (pošiljanje e-pošte, izdelava datotek) in manj samozavestni pri zahtevnejših nalogah, vključno s kodiranjem, programiranjem in robotiko (Evropska komisija, 2019). Poročilo je pokazalo, da države članice EU zaostajajo v drugi dimenziji digitalne pripravljenosti šol – razpoložljivosti ustrezne digitalne infrastrukture in opreme (Evropska komisija, 2019a).

Čeprav so digitalne kompetence učiteljev in učencev v izobraževalnih sistemih po vsej EU prednostna naloga, je na tem področju potrebnega še več prizadevanja. Poročilo Eurydice za leto 2019 o digitalnem izobraževanju v šolah v Evropi, ki zajema 43 držav, vključno z državami članicami EU in skoraj vso regijo Zahodnega Balkana, je opredelilo štiri področja razvoja digitalnih kompetenc, pomembnih za šolsko izobraževanje. Poročilo je poleg vključevanja digitalnih kompetenc v učne načrte obravnavalo tudi digitalne kompetence učiteljev, ocenjevanje digitalnih kompetenc učencev ter širšo uporabo tehnologije pri ocenjevanju in preverjanju učencev (Eurydice, 2019). Medtem ko so v večini držav EU digitalne kompetence sestavni del nacionalnih učnih načrtov kot ena ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja[1] in “tehnološko podprti nacionalni testi” postajajo bolj običajni – je ocena digitalnih veščin učencev še vedno redka ( Eurydice, 2019).

Slika: Nacionalni testi za oceno digitalnih kompetenc učencev glede na raven izobrazbe, osnovno in splošno srednješolsko izobraževanje (ISCED 1-3), 2018/19[2]

Niso vse šole držav članic EU razvile virtualnih učnih okolij; poleg tega jih lahko nezadostno število učencev v celoti izkoristi. Pred krizo COVID-19 je v državah članicah EU v povprečju 65 odstotkov vseh šol na višji sekundarni ravni upravljalo s šolskim virtualnim učnim okoljem (VUO), 54 odstotkov na nižji sekundarni ravni in le 32 odstotkov na osnovnošolski ravni. Poleg tega je bil odstotek evropskih šol, ki so upravljale z VUO dostopnim tudi zunaj šolskih prostorov v šolskem letu 2017/18 precej visok – od 81 do 89 odstotkov od najnižje do najvišje stopnje izobraževanja (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020 ). Ločena analiza pa je pokazala, da vsi učenci nimajo spretnosti, da bi kar najbolje izkoristili obstoječa VUO – na nižji sekundarni stopnji izobraževanja bi lahko le približno 39 odstotkov in na višji sekundarni ravni le 50 odstotkov vseh učencev opredelili kot zelo digitalno aktivne in z ustrezno podporo, tj. da imajo dostop do več digitalnih tehnologij doma, v šoli ali zunaj nje, da so se pogosteje ukvarjali z digitalnimi dejavnostmi med poukom in zunaj šole (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020).

Zaradi izbruha virusa COVID-19 je bilo na vseh ravneh izobraževanja prizadetih več kot 95 milijonov učencev in približno 8 milijonov učiteljev po vsej EU (Evropska komisija, 2020). Kontinuiteta poučevanja in učenja se je hitro vzpostavila, vendar se je izkazala za precej zahtevno tako s pedagoškega kot organizacijskega vidika (Evropska komisija, 2020: 11). Ključni pomisleki in pridobljene lekcije vključujejo neenakomeren dostop do učenja na daljavo, izzive kakovosti in dobrega počutja ter izziv neenakosti, saj je kriza nesorazmerno prizadela najbolj ranljive učence, tudi tiste z nizkim socialno-ekonomskim ozadjem.

Zdi se, da bodo zaradi “izobraževalnega manka”, ki je posledica krize COVID-19 na vseh ravneh izobraževanja, potrebni dodatni javnopolitični pristopi. Med lekcijami, ki bodo vodile nadaljnje ukrepe politike na tem področju, sta dve očitno še posebej presenetljivi. Eden se nanaša na dejstvo, da nove generacije učencev niso nujno digitalni domorodci. Dokazi kažejo, da »mladi ne razvijejo izpopolnjenih digitalnih veščin samo z odraščanjem med uporabo digitalnih naprav« (Evropska komisija, 2020: 12). Drugi se nanaša na potrebo po izboljšanju digitalne pripravljenosti učiteljev, saj je po podatkih TALIS 2018 v EU v povprečju manj kot polovica učiteljev imela bodisi formalno izobraževanje bodisi usposabljanje o uporabi IKT v poučevanju (Evropska komisija, 2020: 33 ). Zanimivo in relevantno je, da je Svetovna banka v svojem poročilu o ekonomskem in socialnem vplivu COVID-19: Izobraževanje na Zahodnem Balkanu prišla do podobnih zaključkov. To poročilo obravnava tako kratkoročni kot dolgoročni vpliv krize kot tudi “izobraževalni manko”, ki se je pojavil kot posledica pandemije. Kljub takojšnjemu odzivu držav Zahodnega Balkana na potrebo po različnih načinih poučevanja na daljavo v kriznih okoliščinah Svetovna banka predlaga bolj usmerjene ukrepe za krepitev sistemov za poučevanje na daljavo in zlasti v podporo učiteljem in staršem v tem procesu. Kot izravnalni ukrep za prikrajšane otroke predlagajo uvedbo programov pospešenega učenja (Svetovna banka, 2020) – in ni razloga, da se takšen pristop ne bi razširil tudi izven te regije.

Viri:

Evropska komisija (2020). Education and training monitor 2020, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/92c621ce-2494-11eb-9d7e-01aa75ed71a1/language-en

Evropska komisija (2019a). Education and training monitor 2019, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/15d70dc3-e00e-11e9-9c4e-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-search

Evropska komisija (2019b). Key competences for lifelong learning, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

Evropska komisija /Deloitte & Ipsos MORI (2020). 2nd Survey of Schools: ICT in Education Objective 1: Benchmark progress in ICT in schools. Final report, https://data.europa.eu/euodp/data/storage/f/2019-03-19T084831/FinalreportObjective1-BenchmarkprogressinICTinschools.pdf

Eurydice (2019). Digital education at school in Europe, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d7834ad0-ddac-11e9-9c4e-01aa75ed71a1

Svetovna banka (2020). The Economic and Social Impact of COVID-19: Education. Western Balkans Regular Economic Report. No. 17. Washington D.C. http://documents.worldbank.org/curated/en/590751590682058272/The-Economic-and-Social-Impact-of-COVID-19-Education

Kratice:

IKT     Informacijsko komunikacijska tehnologija

VUO   Virtualno učno okolje


[1] Evropska komisija (2019b). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

[2] Upper secondary education- srednješolsko izobraževanje, lower secondary education- nižje srednješolsko izobraževanje, primary education- osnovnošolsko izobraževanje, national test do not include digital competences/no national testing- nacionalni testi ne vključujejo digitalnih kompetenc/ ni nacionalnih testov. Vir: Eurydice.

Položaj organizirane civilne družbe v koordinaciji EU zadev

Nacionalna stališča do zakonodajnih predlogov Evropske komisije, ki jih Slovenija zagovarja v okviru
pogajanj Sveta Evropske unije, so pripravljena v okviru koordinacije EU zadev. Države članice same
določijo sistem koordinacije EU zadev in akterje, ki so vključene v pripravo nacionalnih stališč.
Medtem ko imajo nekatere države članice precej decentraliziran model koordinacije EU zadev, lahko
za trenuten sistem koordinacije EU zadev v Sloveniji rečemo, da je precej centraliziran. Pogosto pa
priprava nacionalnih stališč odseva sistem odločanja znotraj Sveta EU, kjer se odločitve oblikujejo na
treh ravneh: v okviru delovnih skupin, na ravni stalnih predstavništev pri EU ter na ministrski ravni.
Damjan Lajh in Meta Novak v članku »Formation of National Position on EU Legislative Proposals in
Slovenia: What Role for Civil Society Organizations?«, ki bo objavljen v naslednji številki revije
Transylvanian Review of Administrative Sciences ugotavljata, da koordinacija EU zadev v Sloveniji ne
predvideva vključevanja civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč do EU
zakonodajnih predlogov. V empiričnem delu analizirata pripravo nacionalnih stališč do dvajsetih
najbolj odmevnih predlogov direktiv, ki so bile v postopku oblikovanja in sprejemanja med leti 2008
in 2010. Rezultati kažejo, da trenuten sistem koordinacije EU zadev predvideva le omejeno vlogo
civilnodružbenih organizacij. Nacionalno stališče je običajno oblikovano na nižji uradniški ravni in v
veliki meri temelji na izvornem predlogu Evropske komisije.
Čeprav sam sistem koordinacije EU zadev ne predvideva aktivne vloge organizirane civilne družbe pri
oblikovanju nacionalnih stališč do EU zadev, uradniki na ministrstvih priznavajo, da ima vključevanje
civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč prednosti. Kljub temu se le redka ministrstva odločajo
za vključevanje civilnodružbenih organizacij v sam proces. Razlogi za to so različni, predvsem pa se
uradniki bojijo dodatnega dela in preobremenjenosti, ki bi lahko bila posledica vključevanja različnih
mnenj, dodatne birokratizacije procesa ter očitkov korupcije. Za premestitev teh zadržkov bi bilo
nedvomno potrebno organizirati izobraževanja o Evropski uniji, njenem delovanju in postopkih
oblikovanja evropske zakonodaje tako za uradnike kot predstavnike civilnodružbenih organizacij.
Dobrodošle bi bile tudi smernice, ki bi uradnike vodile pri vključevanju civilnodružbenih organizacij v
oblikovanje stališč.
Kljub temu, da je postopek priprave nacionalnih stališč pretežno zaprt za javnost, kar preprečuje tudi
samoiniciativno vključevanje civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč, lahko v zadnjem času
opazimo spremembe. Ministrstva, ki se za to odločijo, lahko nacionalno stališče, preden ga ustrezni
parlamentarni odbor potrdi, javno objavijo. Na žalost se za to odločajo le nekatera ministrstva.
Civilnodružbene organizacije, ki bi se v tej fazi odločile za vplivanje na nacionalno stališče, pa se
lahko vključijo relativno pozno v sam proces, ko obstaja malo verjetnosti, da bi ministrstvo stališče še
spremenilo. Zdi se, da slovenski državni akterji ne znajo prepoznati pomena vključevanja
civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč ter da se preprosto ne zavedajo, da bi
lahko s pomočjo informacij in znanj, s katerimi razpolagajo civilnodružbene organizacije, državni
akterji pripravili stališča, ki bi v večji meri odražala interese Slovenije.


Meta Novak

Vpliv evropskih sredstev na delovanje nacionalnih interesnih skupin

Evropska unija spodbuja vključevanje interesnih skupin v oblikovanje EU politik z namenom, da
pridobi potrebne informacije za pripravo izvedljivih politik, povečuje legitimnost odločitev, ki jih
sprejme, ter zmanjšuje demokratični primanjkljaj. Eden od ukrepov, ki jih je Evropska unija uvedla z
namenom, da bi spodbudila razvoj nacionalnih interesnih skupin, jih opolnomočila ter jim pomagala
pri vključevanje v EU politike, je financiranje nacionalnih interesnih skupin preko EU projektov in
programov. Vendar vse interesne skupine ne morejo pridobiti financiranja s strani EU. Tekmovalnost
za pridobitev EU sredstev med interesnimi skupinami je visoka. Interesna skupina, ki hoče biti
konkurenčna pri pridobivanju sredstev, mora dobro poznati razpise, jezik prijave ter biti sposobna
napisati dobro prijavo. Poleg tega EU sredstva pogosto zahtevajo del sofinanciranja, ki ga manjše
interesne skupine nimajo.
Meta Novak in Damjan Lajh v članku »Show me the money: the importance of EU funding for the
activities of interest groups in post-socialist countries«, ki je bil objavljen v Romanian Journal of
Political Science ugotavljata, kakšen je vpliv EU sredstev na razvoj in delovanje nacionalnih interesnih
skupin iz Srednje in Vzhodne Evrope. Analiza je opravljena na primerjalnih podatkih nacionalnih
interesnih skupin v Litvi, na Poljskem in v Sloveniji. Raziskovalni rezultati kažejo, da čeprav so EU
sredstva manj pomemben vir financiranja v primerjavi z drugimi sredstvi, kot sta financiranje iz
državnega proračuna ali članarine, imajo znaten vpliv na nacionalne interesne skupine iz Srednje in
Vzhodne Evrope. Nacionalne interesne skupine, ki so uspele pridobiti EU sredstva, imajo večji letni
proračun, bolj pogost dostop do nacionalnih in EU odločevalcev ter so bolj pripravljene lobirati.
Na Poljskem je bilo financiranje iz EU sredstev pomembno predvsem pred polnopravnim članstvom,
pomen sredstev pa se je pozneje zmanjšal. Podobno kot na Poljskem lahko tudi za interesne skupine
v Litvi in Sloveniji opazimo, da se manjši del interesnih skupin financira iz EU sredstev, da EU sredstva
v povprečju predstavljajo manjši del letnega proračuna interesnih skupin, ter da je le peščica
interesnih skupin kritično odvisna od EU sredstev. Ne nazadnje je pridobitev EU sredstev precej
zahtevno, saj so potrebne veščine priprave projektne prijave, osebje, ki bo projektne aktivnosti
implementiralo ter čas za poročanje o projektnih rezultatih. Posledično morajo interesne skupine
najprej biti sploh seznanjene, da obstaja poziv za EU sredstva in napisati projektno prijavo, ki bo
dovolj konkurenčna, da bo prijava izbrana za financiranje. Z odobritvijo evropskih sredstev mora
interesna skupina izvesti projektne aktivnosti v skladu s pravili financiranja.
Vpliv EU sredstev na nacionalne interesne skupine iz Srednje in Vzhodne Evrope je relevanten
predvsem iz gledišča, da se v oblikovanje EU politik v večji meri vključujejo interesne skupine iz
starejših in zahodnih držav članic EU. Spoznanje, da EU sredstva, čeprav niso uporabljena s strani
večjega deleža interesnih skupin, prispevajo k bolj razvitim in aktivnim interesnim skupinam je
obetajoče za zmanjševanje pristranosti pri vključevanju nacionalnih interesnih skupin v oblikovanje
EU politik glede na geografski izvor.


Meta Novak

V središču prizadevanj Evropske unije za zaščito evropskega naravnega kapitala: politika zelenih infrastrukturnih rešitev v urbanih okoljih



  1. oktober 2019


Okoljska kriza, ki je posledica desetletnih praks onesnaževanja okolja, siromašenja zalog
neobnovljivih virov, uničevanja naravnih habitatov ter biotske raznovrstnosti, danes predstavlja
enega večjih izzivov političnega spektra, ki se nanj odziva s spodbudami k trajnostnemu razvoju,
varstvu okolja in bivanju v sožitju z naravnimi zmožnostmi.
Pomembnejšo izmed tovrstnih spodbud predstavlja zelena infrastruktura oziroma orodje
Evropske unije za implementacijo naravnih rešitev z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi
koristmi, ki poziva k opustitvi zastarelih infrastrukturnih pristopov, ki so stoletja botrovala
ekosistemski destrukciji in spodkopavala možnosti učinkovitega odzivanja na okoljske
problematike. V sklopu teritorialnega in prostorskega načrtovanja izpostavlja pomembnost
zavedanja, spoštovanja in ohranjanja zdravega okolja ter opominja, da ima človeška družba od
narave mnoge koristi, ki nimajo substituta. Zelena infrastruktura, ki s trajnostnimi rešitvami
pomeni temeljni korak na poti k varovanju naravnega kapitala, se spodbuja in uveljavlja tako na
lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, kakor tudi v ruralnem in urbanem okolju.
Evropska skupnost je v imenu primernega vrednotenja ekosistemskih storitev kot nujnega koraka
na poti prehoda na pametno in trajnostno rast v zadnjih letih oblikovala celovite razvojne
programe, vizije in strategije, ki s pozivanjem k zelenem izvajanju vseh politik, pri katerih se
lahko vsi cilji delno ali v celoti dosežejo z naravnimi rešitvami, poziva k implementaciji zelene
infrastrukture. Izpostaviti velja predvsem leta 2010 sprejeto strategijo gospodarske rasti Evropa
2020 in leto kasneje sprejeto Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 , ki
sta leta 2013 botrovali nastanku krovnega dokumenta zelene infrastrukture, to je Sporočila
Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in
Odboru regij o Zeleni infrastrukturi – izboljšanju evropskega naravnega kapitala. Slednji navaja
temeljna izhodišča strategije za zeleno infrastrukturo v ruralnem in urbanem okolju, vsem
relevantnim ravnem predlaga nujen sveženj implementacijskih ukrepov in spodbuja integracijo
zelene infrastrukture v ključne javne politike, pri katerih lahko zelena infrastruktura znatno
prispeva k doseganju želenih učinkov, predvsem na področju regionalnega in urbanega razvoja,
podnebnih sprememb, obvladovanja tveganj naravnih nesreč, kmetijstva, gozdarstva in
ohranjanja naravnega kapitala. Prav tako načrtuje izboljšanje njenega poznavanja, spodbujanje
zelenih inovacij in zagotavljanje večje dostopnosti priložnosti, ki spremljajo izgradnjo zelenega

infrastrukturnega omrežja, imenovanega TEN-G (ang. Trans-European Network for Green
Infrastructure), ki bo prinesel znatne koristi za zagotovitev odpornosti in vitalnosti nekaterih
najbolj značilnih evropskih ekosistemov ter posledično družbene in gospodarske koristi.
Projekti zelene infrastrukture zahtevajo usklajeno vseevropsko vizijo in ukrepanje, ki v imenu
ohranjanja identitete Evropske unije ter skupne naravne in kulturne dediščine presega nacionalne
meje. Njihova prednostna naloga je v luči populacijske obremenjenosti urbanih območij
spodbuditi vključevanje »zelenih usmeritev« v standardni del razvojnega, prostorskega in
teritorialnega načrtovanja ter razvoja mest držav članic Evropske unije, v celoti opolnomočenega
v nacionalnih politikah. Države evropske skupnosti in lokalne oblasti se zatorej intenzivno
spodbuja, da z makrolokalnimi strategijami izkoristijo priložnosti za razvoj zelene infrastrukture
na lokalni ravni in sledijo prehodu v trajnostni razvoj, ki bo potekal v skladu z upoštevanjem
naravnih zmožnosti.
Valentina Konrad

Bi bili zagovornik tobačne industrije

Med 4. in 12. julijem 2019 je v organizaciji raziskovalcev interesnih skupin v okviru evropskega
združenja politologov potekala jubilejna, že deseta poletna šola na temo interesnih skupin in
lobiranja. Ob prvem jubileju in istočasni upokojitvi enega vodilnih raziskovalcev populacijske
ekologije interesnih skupi, prof. dr. Davida Lowerya, je na Univerzi v Leidnu v Haagu potekala
konferenca s predstavniki civilnodružbenih združenj ter lobistov EU institucij. Dogodek je bil dobro
obiskan tako s strani raziskovalcev in študentov, kot tudi s strani lobistov. Prisotni so se strinjali, da je
ponudil neprecenljivo izmenjavo znanj, mnenj in informacij.
Delo med zagovorniki civilnodružbenih organizacij v nacionalnem okolju se precej razlikuje od dela
profesionalnih lobistov, ki skušajo vplivati na evropske institucije. Civilnodružbene organizacije tako
pogosto nastanejo kot odziv na pojav javnopolitičnega problema, za katerega še ne obstaja ustrezne
rešitve. V procesu vplivanja na javnopolitični izid pa se učijo, spoznavajo javnopolitični proces in
pristojnosti posameznih institucij. Pomembno je, da predstavniki organizacije verjamejo v poslanstvo
in interese, ki jih zagovarjajo. In prav zagovarjanje javnega dobrega daje moč njihovim argumentom.
Vendar podpora javnosti pri tem ni samoumevna. To se še posebej pokaže pri obrobnih temah in
javnopolitičnih problemih, ki zadevajo manjšine, saj se celotna javnost težko poistoveti s takšno
tematiko. Kljub vsemu je podpora javnosti ključna, zato je ena glavnih strategij aktivna prisotnost na
družbenih omrežjih. Pomembna je tudi priprava strokovnih informacij in znanj. Odločevalci in tudi
javnost zahtevajo podatke in dejstva, na podlagi katerih lahko oblikujejo svoje mnenje in se odločajo.
Čeprav gre za prepoznavne organizacije pa niso del sistema. Ob vsakokratni menjavi oblasti morajo
tako na novo vzpostaviti stike. Lobiranje v okviru civilnodružbenih organizacij se kljub vsemu
bistveno ne razlikuje od lobiranja za ekonomske interese. V obeh primerih zagovorniki interesov
tekmujejo med seboj.
Profesionalni lobisti, ki skušajo vplivati na oblikovanje evropskih politik v Bruslju, se srečujejo z
drugačnimi pogoji dela. Profesionalni lobisti predstavljajo nekakšen most med odločevalci in svojimi
strankami in to predvsem s tem, da strankam predstavijo, kaj je sploh možno spremeniti in narediti.
Predstavniki podjetij se ne zavedajo, kako deluje politika, medtem ko se politiki ne zavedajo
delovanja gospodarstva. Profesionalni lobisti delujejo kot svetovalci, ki skušajo obe strani zbližati in
priti do konsenza.
Pogosto predvidevamo, da so si glavni nasprotniki pri oblikovanju politik civilnodružbene
organizacije in ekonomski interesi. V realnosti pa so si glavni nasprotniki predstavniki organizacij iz
različnih sektorjev. Ekonomski interesi pogosto tvorijo koalicije s civilnodružbenimi organizacijami v
istem sektorju. Glavne politične odločitve se pogosto oblikujejo že znotraj interesne skupine, ko ta
odloča o stališču, ki ga bo zagovarjala in strategijah, ki jih bo uporabila. Včasih je prava strategija
odsotnost strategije ter počakati nekaj časa, preden se odzoveš.

Čeprav so neformalni stiki pomembni, danes vse bolj pomembni postajajo formalni stiki ter dobro
poznavanje kompleksnih postopkov odločanja in delovanja evropskih institucij. Okolje v Bruslju je
izredno tekmovalno. Prisotni so zagovorniki številnih interesov. Zato mora zagovornik imeti jasen
načrt delovanja ter biti hkrati agilen in se odzivati na spremembe. Transparentno delovanje pa še ne
pomeni objektivno delovanje ter uporabe podatkov in znanstvenih spoznanj. Pomembno je tudi
razlikovanje med tem, kar je pomembno in kaj je na kocki.
Na srečanju je ena od lobistk prisotnim postavila provokativno vprašanje: »Bi bili pripravljeni
zagovarjati interese tobačne industrije?« Vprašanje se je sprva zdelo skoraj da retorično. Vendar so
se lobisti, prisotni na srečanju strinjali, da čeprav je veliko lažje zastopati interese organizacij, s
katerimi tudi sami osebno soglašajo, morajo v demokratičnem sistemu imeti vsi interesi pravico po
tem, da so zastopani in da so njihova stališča predstavljena.
Vplivanja na javne politike oziroma lobiranja, kljub mnogim negativnim predstavam in konotacijam,
ne moremo predstaviti v črno-beli sliki. Gre za veliko bolj kompleksne procese. Poznavanje delovanja
interesnih skupin je tako pomembno tudi z vidika razumevanja vloge teh nedržavnih akterjev.
Profesor dr. David Lowery je ob tej priložnosti mlajše kolege pozval naj nadaljujejo raziskovanje
interesnih skupin ter znanje o njih poglobijo predvsem s kvalitativnim pristopom ter uporabo študij
primera. Srečanja med predstavniki interesnih skupin in raziskovalcev so tako vedno dobrodošla.
Svoj pogled pa bi lahko v prihodnje delili tudi oblikovalci politik ter odločevalci.
Meta Novak

30 let Jean Monnet aktivnosti

V letošnjem letu Evropska komisija obeležuje že 30 let Jean Monnet aktivnosti, ki so namenjene
odličnosti v poučevanju in raziskovanju evropskih integraciji. V namen praznovanja te častitljive
obletnice je bilo organiziranih že več dogodkov. Do sedaj je že tri dogodke organizirala tudi Evropska
komisija. Zadnjega, konferenco o vlogi Evropskih študij danes, ki je potekala 18. junija 2019 v Bruslju,
je gostil evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Tibor Navracsics. Komisar je
izpostavil, da smo lahko ponosni na to, kar je bilo v 30 letih z Jean Monnet projekti doseženo. Jean
Monnet aktivnosti rastejo in postajajo vse bolj ambiciozne ter vse bolj globalne. Začetki Jean Monnet
akcije so se začeli ravno v letu 1989, ko je padel Berlinski zid in sta bili ponovno združeni vzhodna in
zahodna Evropa. Z leti je tako Evropska unija rasla in postala kompleksna struktura. V večkulturni
Evropi in z njenimi širitvami so se ponovno odprla nova kulturna vprašanja, s tem pa so evropske
študije in Jean Monnet aktivnosti samo dodatno pridobile na pomenu. Med mlade prinašajo znanja o
Evropski uniji, spodbujajo razpravo med politiki in univerzami, širijo evropske vrednote demokracije
in človekovih pravic ter razvijajo kritičen pogled. Komisar Navracsics je poudaril, da se mora
poučevanje o Evropski uniji začeti že v zgodnji mladosti in večjo vlogo pri tem bi morale prevzeti Jean
Monnet aktivnosti.
Pobudnica Jean Monnet aktivnosti je bila Jacqueline Lastenouse-Bury, trenutno častna direktorica
Evropske komisije, ki se je skupaj z profesorjem Bartom De Schutterjem, nekdanjim rektorjem Vrije
Univerze v Bruslju, udeležila konference. Ideja za Jean Monnet aktivnosti se je pojavila že v
šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pojavila se je namreč potreba po univerzitetnih
predmetih, ki bi samostojno obravnavali evropske integracije in skupni trg. Ideja o evropskih
katedrah, kot je bila akcija poizkusno poimenovana, je našla podporo tako pri Evropski komisiji kot
pri univerzah. Odločili so se le za drugo ime, Jean Monnet katedre, ker so v očetu Evropske unije
našli navdih za tovrstne aktivnosti. Od prvih začetkov leta 1989 pa se je akcija razširila na module,
projekte, centre odličnosti, mreže ter akcije podpore institucijam in združenjem. Presegla je meje
Evropske unije in evropskega kontinenta. In kot so pozneje v razpravi ugotavljali Jean Monnet
profesorji je pokrila vse koščke sveta razen Afrike, kjer se kaže dodaten potencial za uvedbo
tovrstnih aktivnosti.
V nadaljevanju konference so številni panelisti izpostavili pomen Jean Monnet aktivnosti ter še
posebej Evropskih študij danes. Evropa se v zadnjem času sooča s populizmi, evroskepticizmi in
naraščajočimi nacionalizmi ter novimi fenomeni, kot so lažne novice itd. Predmet raziskovanja je
postala tudi kriza Evropske unije ter različne stopnje integracije držav članic v Evropsko unijo.
Evropske študije lahko omogočijo predlog novega pogleda na EU. Kritičen pogled na Evropsko unijo
namreč ne pomeni nujno proti-evropske drže, ampak drugačen pogled na njen razvoj. Kljub vse bolj
aktualni temi evropskih integracij pa lahko v Evropi opažamo zapiranje programov Evropskih študij
ter upadanje zanimanja za te študije med študenti. Tudi na Fakulteti za družbene vede smo z novimi
programi Evropske študije okrnili. Tako ostaja na Jean Monnet profesorjih, da ponujajo razlago
Evropske unije, kaj EU dela, počne, kakšne so njene vrednote, kje smo pripravljeni EU spremeniti.
Zbrani na dogodku, profesorji, študentje in predstavniki Evropske unije so se strinjali, da imajo Jean
Monnet aktivnosti neizpodbiten pomen ter si zato zaslužijo povečanje sredstev, ki se jim obeta v
novem programskem okvirju. Niso si pa delili mnenja, kam naj bi se Jean Monnet aktivnosti še

razširile. Medtem ko nekateri vidijo priložnost predvsem v ne-družboslovnih in ne-humanističnih
študijih, jo drugi v višješolski zavodih, spet tretji pa v srednjih in osnovnih šolah. Ne glede na to imajo
Jean Monnet aktivnosti, kot je povzela zaključke srečanja Jean Monnet profesorica iz Univerze Surrey
v Združenem kraljestvu Amelia Hadfield, vrednost in so tega vredne: »Jean Monnet activities have
worth and they are worth it.«
Meta Novak

Republika Makedonija ali Republika Severna Makedonija

  1. maj 2019

Evropska Unija in Nato sta bila izziv za spremembo imena Nekdanje Jugoslovanske Republike
Makedonije. Kako pa so se državljani odločili? Kako državljani dojemajo novo ime?
Zgodovinski Prespanski sporazum, podpisan 17. junija 2018, po katerem se je Makedonija
preimenovala v Republiko Severno Makedonijo, je omogočil vstop države v zvezo Nato ter
nadaljevanje procesa vključevanja v Evropsko unijo.
Po razpadu nekdanje Jugoslavije je Grčija od leta 1991 naprej nasprotovala imenu Republike
Makedonije, zaradi pokrajine v severnem delu Grčije, ki nosi enako ime. Zaradi spora je Grčija
več kot 20 let blokirala vstop Makedonije v zvezo Nato in Evropsko unijo. Pod temi pritiski je
septembra 2018 bil izveden referendum o spremembi imena države, katerega se je udeležilo
okrog 35% volilcev. Formalno-pravno je zaradi nizke volilne udeležbe referendum bil
neveljaven. Kljub temu, da je referendum bil posvetovalne narave in posledično nezavezujoč, bi
za njegovo veljavnost morala glasovati vsaj polovica volilnih upravičencev. Zmagovalci nizke
volilne udeležbe so torej bili tisti, ki so bojkotirali udeležbo na referendumu. Izmed tistih, ki so
glasovali, jih je približno 90% podpiralo dogovor z Grčijo. Referendum je bojkotiral tudi
predsednik države Gjorge Ivanov, ki je trdil, da je sporna že formulacija vprašanja: »Ali
podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo
in Grčijo?«. Takšni formulaciji vprašanja je nasprotovala tudi opozicija na čelu z VMRO-
DPMNE. Po drugi strani pa je predsednik vlade Zoran Zaev, ne glede na izzid referenduma,
nadaljeval s postopki uresničevanja sporazuma. Vsa potrebna ustavna dopolnila so bila v
parlamentu sprejeta januarja 2019. Po ratifikaciji sporazuma na obeh straneh in uveljavljenih
ustavnih spremembeh v Makedoniji je Grčija bila prva država podpisnica za vstop Republike
Severne Makedonije v zvezo Nato.
Kljub doseženemu sporazumu in sprejetih ustavnih spremembah izzivi ostajajo: določen del
državljanov novemu imenu še vedno nasprotuje, prav tako pa še vedno ni jasno, ali bodo
Evropska komisija in druge institucije EU na podlagi sporazuma podpirale hitrjšo integracijo
Severne Makedonije v evropsko povezavo.


Elena Nacevska Bacović

Prizadevanja Altiero Spineliija kot navdih za širjenje ideje o združeni Evropi

Altiero Spinelli, italijanski politik, je bil eden od ustanovnih očetov Evropske unije, ki so navdihnili
oblikovanje Evropske unije. Bil je prepričan, da samo vseevropsko gibanje temelječe na federalizmu
lahko pripomore k zaustavitvi uničujočega nacionalizma. V skladu s svojimi prepričanji je sodeloval
pri pisanju manifesta »Za svobodno in združeno Evropo«, ki je zagovarjalo povezovanje evropskih
držav na podlagi evropske ustave. Vodil je tudi pripravo t. i. Spinellijevega načrta, predloga Pogodbe
o ustanovitvi Evropske unije, ki je bil sprejet leta 1984 in vplival na nastanek Enotnega evropskega
akta, ki je nacionalne meje odprl za skupni trg, ter Maastrichtske pogodbe, s katero je formalno bila
ustanovljena Evropska unija. Ideje evropskega povezovanja je z ustanovitvijo Inštituta za
mednarodne zadeve podpiral tudi na akademskem področju. Bil je tako evropski komisar za notranjo
politiko kot evropski poslanec. Po Altieru Spinelliju se imenuje tudi glavna stavba Evropskega
parlamenta v Bruslju.
Na pobudo Evropskega parlamenta je leta 2017 Evropska komisija prvič razpisala poziv za Altiero
Spinelli nagrade, ki nagrajujejo projekte in izdelke, ki širijo idejo o evropskem povezovanju. Leta 2018
je Evropska komisija nagradila kar 22 projektov.
Letos so bile Altiero Spinelli nagrade podeljene že drugič. Tokrat so bile namenjene predvsem
projektom, ki so širili evropsko idejo ter približevali zapletene teme med mladimi. Evropski komisar
za izobraževanje Tibor Navracsics, ki je podaril nagrade, je poudaril, da mladi danes živijo v Evropi, ki
si jo je predstavljal Spinelli, kjer je vsak posameznik svoboden in živi v miru ter demokraciji. Dobitniki
nagrade Altiero Spinelli pa so s pomočjo svojih projektov mlade ozavestili, v kakšnem okolju imajo
možnost, da živijo, jih opolnomočili za prihodnost ter vzpodbudili, da na prihajajočih volitvah
sporočijo, kakšno Evropo si želijo, saj svobode in evropskih vrednot ne moremo jemati za
samoumevne. Nagrajenci so državljanom ter še posebej mladim približali občutek pripadnosti Evropi
ter jih spodbudili k soustvarjanju Evrope.
Med 79 prispelimi prijavami je Evropska komisija izbrala 24 finalistov ter nagradila pet projektov, ki
izkazujejo še posebno odličnost pri širjenju znanja o Evropski uniji. Med prejemniki nagrade so bili
organizacija The Associazione di Promozione Sociale DEINA za njihov projekt ‘Promemoria
Auschwitz’, organizacija The association Café Babel International za nihov projekt ‘Borderline
Project’, Katy Lee za ustvarjanje podcastov ‘The Europeans’, organizacija The Austrian National
Youth Council za njihov projekt ‘Europa, das sind wir (Europe, that´s us)’ ter Damjan Lajh, vodja Jean
Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani za didaktično igro Čutim Evropo: Nika in Luka
spoznavata Evropski parlament.
Didaktična igra Čutim Evropo: Nika in Luka spoznavata Evropski parlament predstavlja učni
pripomoček za osnovne in srednje šole, s pomočjo katerega lahko mladi na neformalen način in skozi
igro spoznavajo nastanek in razvoj edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije, pomen
Evropskega parlamenta za vsakdanje življenje evropskih državljanov, kot tudi zavedanje o pomenu
izbire predstavnikov v Evropskem parlamentu ter njihovega dela, ki mora potekati na odgovoren in
pregleden način.
Upamo, da bodo nagrade spodbuda za nadaljnje širjenje evropske ideje ne le med nagrajenci, ampak
vsemi posamezniki in skupinami, ki verjamejo v povezano Evropo. Pri tem nas veseli, da se je
Evropska unija odločila, da z Altiero Spinelli nagradami nadaljuje tudi v prihodnjem letu ter s tem
nagrajuje projekte, ki so še posebej uspešni pri dvigu zavesti o delovanju Evropske unije.

Meta Novak

ISA 2019 (Toronto, Kanada)

Jure Požgan, se je udeležil letne konference Združenja mednarodnih študij (ang. International Studies
Association – ISA) o ponovnem pregledu mednarodnih študij – inovacij in napredka (ang. naslov
konference: Re-Visioning International Studies: Innovation and Progress), ki je potekala v Torontu, v
Kanadi, in sicer med 27. in 30. marcem 2019. Na konferenci je skupaj z raziskovalcem Matejem
Navratilom iz Comenius Univerze v Bratislavi v okviru panela, ki ga je soorganiziralo Združenje
mednarodnih študij za Srednjo in Vzhodno Evropo, predstavljal prispevek z naslovom: »CEEC’s in
Kosovo: stepping-stones or stumbling blocks for EU’s external governance«. Prispevek se osredotoča
na vlogo srednje- in vzhodnoevropskih držav v okviru prizadevanj Evropske unije pri reševanju
končnega statusa Kosova. Z uporabo modela zunanjega vladovanja poskuša prispevek ugotoviti, v
kolikšni meri lahko srednje- in vzhodnoevropske države presežejo omejitve delovanja EU na Kosovu,
ki je posledica neenotnosti držav članic EU glede statusa Kosova, ter ali takšen način delovanja
dopolnjuje ali ovira regulativno in normativno delovanje EU pri izgradnji organizacijske in
institucionalne ureditve na Kosovu.
Panelu je predsedoval Marko Lovec, ki je v okviru panela predstavil tudi članek o populistični zunanji
politiki srednje- in vzhodnoevropskih držav (v soavtorstvu z izr. prof. dr. Ano Bojinović Fenko).