Bi bili zagovornik tobačne industrije

Med 4. in 12. julijem 2019 je v organizaciji raziskovalcev interesnih skupin v okviru evropskega
združenja politologov potekala jubilejna, že deseta poletna šola na temo interesnih skupin in
lobiranja. Ob prvem jubileju in istočasni upokojitvi enega vodilnih raziskovalcev populacijske
ekologije interesnih skupi, prof. dr. Davida Lowerya, je na Univerzi v Leidnu v Haagu potekala
konferenca s predstavniki civilnodružbenih združenj ter lobistov EU institucij. Dogodek je bil dobro
obiskan tako s strani raziskovalcev in študentov, kot tudi s strani lobistov. Prisotni so se strinjali, da je
ponudil neprecenljivo izmenjavo znanj, mnenj in informacij.
Delo med zagovorniki civilnodružbenih organizacij v nacionalnem okolju se precej razlikuje od dela
profesionalnih lobistov, ki skušajo vplivati na evropske institucije. Civilnodružbene organizacije tako
pogosto nastanejo kot odziv na pojav javnopolitičnega problema, za katerega še ne obstaja ustrezne
rešitve. V procesu vplivanja na javnopolitični izid pa se učijo, spoznavajo javnopolitični proces in
pristojnosti posameznih institucij. Pomembno je, da predstavniki organizacije verjamejo v poslanstvo
in interese, ki jih zagovarjajo. In prav zagovarjanje javnega dobrega daje moč njihovim argumentom.
Vendar podpora javnosti pri tem ni samoumevna. To se še posebej pokaže pri obrobnih temah in
javnopolitičnih problemih, ki zadevajo manjšine, saj se celotna javnost težko poistoveti s takšno
tematiko. Kljub vsemu je podpora javnosti ključna, zato je ena glavnih strategij aktivna prisotnost na
družbenih omrežjih. Pomembna je tudi priprava strokovnih informacij in znanj. Odločevalci in tudi
javnost zahtevajo podatke in dejstva, na podlagi katerih lahko oblikujejo svoje mnenje in se odločajo.
Čeprav gre za prepoznavne organizacije pa niso del sistema. Ob vsakokratni menjavi oblasti morajo
tako na novo vzpostaviti stike. Lobiranje v okviru civilnodružbenih organizacij se kljub vsemu
bistveno ne razlikuje od lobiranja za ekonomske interese. V obeh primerih zagovorniki interesov
tekmujejo med seboj.
Profesionalni lobisti, ki skušajo vplivati na oblikovanje evropskih politik v Bruslju, se srečujejo z
drugačnimi pogoji dela. Profesionalni lobisti predstavljajo nekakšen most med odločevalci in svojimi
strankami in to predvsem s tem, da strankam predstavijo, kaj je sploh možno spremeniti in narediti.
Predstavniki podjetij se ne zavedajo, kako deluje politika, medtem ko se politiki ne zavedajo
delovanja gospodarstva. Profesionalni lobisti delujejo kot svetovalci, ki skušajo obe strani zbližati in
priti do konsenza.
Pogosto predvidevamo, da so si glavni nasprotniki pri oblikovanju politik civilnodružbene
organizacije in ekonomski interesi. V realnosti pa so si glavni nasprotniki predstavniki organizacij iz
različnih sektorjev. Ekonomski interesi pogosto tvorijo koalicije s civilnodružbenimi organizacijami v
istem sektorju. Glavne politične odločitve se pogosto oblikujejo že znotraj interesne skupine, ko ta
odloča o stališču, ki ga bo zagovarjala in strategijah, ki jih bo uporabila. Včasih je prava strategija
odsotnost strategije ter počakati nekaj časa, preden se odzoveš.

Čeprav so neformalni stiki pomembni, danes vse bolj pomembni postajajo formalni stiki ter dobro
poznavanje kompleksnih postopkov odločanja in delovanja evropskih institucij. Okolje v Bruslju je
izredno tekmovalno. Prisotni so zagovorniki številnih interesov. Zato mora zagovornik imeti jasen
načrt delovanja ter biti hkrati agilen in se odzivati na spremembe. Transparentno delovanje pa še ne
pomeni objektivno delovanje ter uporabe podatkov in znanstvenih spoznanj. Pomembno je tudi
razlikovanje med tem, kar je pomembno in kaj je na kocki.
Na srečanju je ena od lobistk prisotnim postavila provokativno vprašanje: »Bi bili pripravljeni
zagovarjati interese tobačne industrije?« Vprašanje se je sprva zdelo skoraj da retorično. Vendar so
se lobisti, prisotni na srečanju strinjali, da čeprav je veliko lažje zastopati interese organizacij, s
katerimi tudi sami osebno soglašajo, morajo v demokratičnem sistemu imeti vsi interesi pravico po
tem, da so zastopani in da so njihova stališča predstavljena.
Vplivanja na javne politike oziroma lobiranja, kljub mnogim negativnim predstavam in konotacijam,
ne moremo predstaviti v črno-beli sliki. Gre za veliko bolj kompleksne procese. Poznavanje delovanja
interesnih skupin je tako pomembno tudi z vidika razumevanja vloge teh nedržavnih akterjev.
Profesor dr. David Lowery je ob tej priložnosti mlajše kolege pozval naj nadaljujejo raziskovanje
interesnih skupin ter znanje o njih poglobijo predvsem s kvalitativnim pristopom ter uporabo študij
primera. Srečanja med predstavniki interesnih skupin in raziskovalcev so tako vedno dobrodošla.
Svoj pogled pa bi lahko v prihodnje delili tudi oblikovalci politik ter odločevalci.
Meta Novak