Okrogla miza: »Izzivi in pomen poučevanja evropskih vsebin na univerzitetni ravni«

V sredo, 4. decembra 2019, smo v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v
Ljubljani v sklopu Slovenskega politološkega dneva 2019 organizirali okroglo mizo ob
jubileju 100 let Univerze v Ljubljani. Namen okrogle mize je bil premisliti, kakšna je vloga
in pomen evropskih vsebin ter kakšna je perspektiva in potreba Evropskih študij na
univerzitetni ravni.
Dogodka so se udeležili: izr. prof. dr. Damjan Lajh, Jean Monnet profesor, koordinator Jean
Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani, prof dr. Bojko Bučar, eden od pobudnikov in
ustanoviteljev študijskega programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze
v Ljubljani, dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport, izr. prof. dr. Ladislav Cabada, Jean Monnet profesor in
prorektor Metropolitanske univerze v Pragi ter Faris Kočan, mladi raziskovalec, diplomant in
magistrant ter doktorski študent Evropskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v
Ljubljani.
Razpravljalci so na okrogli mizi izrazili strinjanje, da so Evropske študije na univerzitetni
ravni za Slovenijo izjemnega pomena, saj obstajajo potrebe po kadru z dobrim poznavanjem
delovanja EU ne zgolj v času pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ampak tudi z
vidika vsakodnevnega odločanja o javnih politikah. Pri tem so opozorili, da če tovrstnega
študija ne bo ponudila Fakulteta za družbene vede, ki ima izkušnje in znanja s področja
evropskih študij, bo to priložnost izkoristila druga fakulteta, druga univerza ali celo tujina.


Patrycja Rozbicka o posledicah Brexita za glasbeno industrijo v Združenem kraljestvu

V torek, 26. novembra 2019, smo v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v
Ljubljani organizirali gostujoče letno predavanje o Evropski uniji. Namen letnih gostujočih
predavanj je spodbujanje visokokakovostnih raziskav in poučevanja Evropskih študij. V
tednu univerze v okviru projekta gostujemo akademike ali strokovnjake z visokim nivojem
ekspertnega znanja in poznavanja Evropske unije.
Na letošnjem letnem predavanju smo gostili docentko dr. Patrycjo Rozbicko iz Aston
University v Birminghamu. Patrycja Rozbicka je študentom, visokošolskim učiteljem in
raziskovalcem predavala na temo Brexita, kjer je izpostavila časovni presek dogodkov od
referenduma za izhod iz Evropske unije do danes ter predstavila morebitne posledice Brexita
za glasbeno industrijo v Združenem kraljestvu. Doc. dr. Rozbicka je politologinja. Eno od
njenih glavnih raziskovalnih interesov vključuje ureditev glasbene industrije v Združenem
kraljestvu in EU. Glavna vprašanja, na katera skuša odgovoriti so vpliv Brexita na glasbeno
industrijo in vključevanje interesnih skupin na področju regulacije glasbene industrije.


V središču prizadevanj Evropske unije za zaščito evropskega naravnega kapitala: politika zelenih infrastrukturnih rešitev v urbanih okoljih



  1. oktober 2019


Okoljska kriza, ki je posledica desetletnih praks onesnaževanja okolja, siromašenja zalog
neobnovljivih virov, uničevanja naravnih habitatov ter biotske raznovrstnosti, danes predstavlja
enega večjih izzivov političnega spektra, ki se nanj odziva s spodbudami k trajnostnemu razvoju,
varstvu okolja in bivanju v sožitju z naravnimi zmožnostmi.
Pomembnejšo izmed tovrstnih spodbud predstavlja zelena infrastruktura oziroma orodje
Evropske unije za implementacijo naravnih rešitev z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi
koristmi, ki poziva k opustitvi zastarelih infrastrukturnih pristopov, ki so stoletja botrovala
ekosistemski destrukciji in spodkopavala možnosti učinkovitega odzivanja na okoljske
problematike. V sklopu teritorialnega in prostorskega načrtovanja izpostavlja pomembnost
zavedanja, spoštovanja in ohranjanja zdravega okolja ter opominja, da ima človeška družba od
narave mnoge koristi, ki nimajo substituta. Zelena infrastruktura, ki s trajnostnimi rešitvami
pomeni temeljni korak na poti k varovanju naravnega kapitala, se spodbuja in uveljavlja tako na
lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, kakor tudi v ruralnem in urbanem okolju.
Evropska skupnost je v imenu primernega vrednotenja ekosistemskih storitev kot nujnega koraka
na poti prehoda na pametno in trajnostno rast v zadnjih letih oblikovala celovite razvojne
programe, vizije in strategije, ki s pozivanjem k zelenem izvajanju vseh politik, pri katerih se
lahko vsi cilji delno ali v celoti dosežejo z naravnimi rešitvami, poziva k implementaciji zelene
infrastrukture. Izpostaviti velja predvsem leta 2010 sprejeto strategijo gospodarske rasti Evropa
2020 in leto kasneje sprejeto Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 , ki
sta leta 2013 botrovali nastanku krovnega dokumenta zelene infrastrukture, to je Sporočila
Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in
Odboru regij o Zeleni infrastrukturi – izboljšanju evropskega naravnega kapitala. Slednji navaja
temeljna izhodišča strategije za zeleno infrastrukturo v ruralnem in urbanem okolju, vsem
relevantnim ravnem predlaga nujen sveženj implementacijskih ukrepov in spodbuja integracijo
zelene infrastrukture v ključne javne politike, pri katerih lahko zelena infrastruktura znatno
prispeva k doseganju želenih učinkov, predvsem na področju regionalnega in urbanega razvoja,
podnebnih sprememb, obvladovanja tveganj naravnih nesreč, kmetijstva, gozdarstva in
ohranjanja naravnega kapitala. Prav tako načrtuje izboljšanje njenega poznavanja, spodbujanje
zelenih inovacij in zagotavljanje večje dostopnosti priložnosti, ki spremljajo izgradnjo zelenega

infrastrukturnega omrežja, imenovanega TEN-G (ang. Trans-European Network for Green
Infrastructure), ki bo prinesel znatne koristi za zagotovitev odpornosti in vitalnosti nekaterih
najbolj značilnih evropskih ekosistemov ter posledično družbene in gospodarske koristi.
Projekti zelene infrastrukture zahtevajo usklajeno vseevropsko vizijo in ukrepanje, ki v imenu
ohranjanja identitete Evropske unije ter skupne naravne in kulturne dediščine presega nacionalne
meje. Njihova prednostna naloga je v luči populacijske obremenjenosti urbanih območij
spodbuditi vključevanje »zelenih usmeritev« v standardni del razvojnega, prostorskega in
teritorialnega načrtovanja ter razvoja mest držav članic Evropske unije, v celoti opolnomočenega
v nacionalnih politikah. Države evropske skupnosti in lokalne oblasti se zatorej intenzivno
spodbuja, da z makrolokalnimi strategijami izkoristijo priložnosti za razvoj zelene infrastrukture
na lokalni ravni in sledijo prehodu v trajnostni razvoj, ki bo potekal v skladu z upoštevanjem
naravnih zmožnosti.
Valentina Konrad

ECPR 2019

Damjan Lajh, Alenka Krašovec in Meta Novak so se med 4. in 7. avgustom 2019 udeležili letne
konference evropskega konzorcija za politične vede, ECPR v Wroclawu. Damjan Lajh in Meta
Novak sta predstavila prispevek z naslovom »Twofold Role of National Interest Groups?
Members and Membership-Based Organizations«, kjer ju je zanimala vloga interesnih skupin v
evropskih združenjih ter vloga članov v nacionalnih interesnih skupinah. S prispevkom sta
naslovila vrzel v raziskovanju, na kakšen način so državljani zastopani pri oblikovanju EU politik,
ko njihove interese zastopajo ne le nacionalne interesne skupine, ampak tudi evropska
združenja. Analizo sta opravila na podatkih zbranih v Belgiji, Litvi, na Nizozemskem, na
Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem. Rezultati analize so pokazali, da so člani bolj pomembni
v nacionalnih interesnih skupinah, ki so članice evropskih združenj. Damjan Lajh in Alenka
Kraševec sta v svojem prispevku naslovila vprašanje prisotnosti evroskepticizma v Sloveniji.
Avtorja ugotavljata, da v Sloveniji ni mogoče opaziti pravega evroskepticizma. Med politično
elito je obstajal konsenz o pridružitvi Evropski uniji. Edina izjema je bila Slovenska nacionalna stranka. Kljub splošni podpori članstvu v Evropski uniji, pa je udeležba na evropskih volitvah
izjemno nizka.

Bi bili zagovornik tobačne industrije

Med 4. in 12. julijem 2019 je v organizaciji raziskovalcev interesnih skupin v okviru evropskega
združenja politologov potekala jubilejna, že deseta poletna šola na temo interesnih skupin in
lobiranja. Ob prvem jubileju in istočasni upokojitvi enega vodilnih raziskovalcev populacijske
ekologije interesnih skupi, prof. dr. Davida Lowerya, je na Univerzi v Leidnu v Haagu potekala
konferenca s predstavniki civilnodružbenih združenj ter lobistov EU institucij. Dogodek je bil dobro
obiskan tako s strani raziskovalcev in študentov, kot tudi s strani lobistov. Prisotni so se strinjali, da je
ponudil neprecenljivo izmenjavo znanj, mnenj in informacij.
Delo med zagovorniki civilnodružbenih organizacij v nacionalnem okolju se precej razlikuje od dela
profesionalnih lobistov, ki skušajo vplivati na evropske institucije. Civilnodružbene organizacije tako
pogosto nastanejo kot odziv na pojav javnopolitičnega problema, za katerega še ne obstaja ustrezne
rešitve. V procesu vplivanja na javnopolitični izid pa se učijo, spoznavajo javnopolitični proces in
pristojnosti posameznih institucij. Pomembno je, da predstavniki organizacije verjamejo v poslanstvo
in interese, ki jih zagovarjajo. In prav zagovarjanje javnega dobrega daje moč njihovim argumentom.
Vendar podpora javnosti pri tem ni samoumevna. To se še posebej pokaže pri obrobnih temah in
javnopolitičnih problemih, ki zadevajo manjšine, saj se celotna javnost težko poistoveti s takšno
tematiko. Kljub vsemu je podpora javnosti ključna, zato je ena glavnih strategij aktivna prisotnost na
družbenih omrežjih. Pomembna je tudi priprava strokovnih informacij in znanj. Odločevalci in tudi
javnost zahtevajo podatke in dejstva, na podlagi katerih lahko oblikujejo svoje mnenje in se odločajo.
Čeprav gre za prepoznavne organizacije pa niso del sistema. Ob vsakokratni menjavi oblasti morajo
tako na novo vzpostaviti stike. Lobiranje v okviru civilnodružbenih organizacij se kljub vsemu
bistveno ne razlikuje od lobiranja za ekonomske interese. V obeh primerih zagovorniki interesov
tekmujejo med seboj.
Profesionalni lobisti, ki skušajo vplivati na oblikovanje evropskih politik v Bruslju, se srečujejo z
drugačnimi pogoji dela. Profesionalni lobisti predstavljajo nekakšen most med odločevalci in svojimi
strankami in to predvsem s tem, da strankam predstavijo, kaj je sploh možno spremeniti in narediti.
Predstavniki podjetij se ne zavedajo, kako deluje politika, medtem ko se politiki ne zavedajo
delovanja gospodarstva. Profesionalni lobisti delujejo kot svetovalci, ki skušajo obe strani zbližati in
priti do konsenza.
Pogosto predvidevamo, da so si glavni nasprotniki pri oblikovanju politik civilnodružbene
organizacije in ekonomski interesi. V realnosti pa so si glavni nasprotniki predstavniki organizacij iz
različnih sektorjev. Ekonomski interesi pogosto tvorijo koalicije s civilnodružbenimi organizacijami v
istem sektorju. Glavne politične odločitve se pogosto oblikujejo že znotraj interesne skupine, ko ta
odloča o stališču, ki ga bo zagovarjala in strategijah, ki jih bo uporabila. Včasih je prava strategija
odsotnost strategije ter počakati nekaj časa, preden se odzoveš.

Čeprav so neformalni stiki pomembni, danes vse bolj pomembni postajajo formalni stiki ter dobro
poznavanje kompleksnih postopkov odločanja in delovanja evropskih institucij. Okolje v Bruslju je
izredno tekmovalno. Prisotni so zagovorniki številnih interesov. Zato mora zagovornik imeti jasen
načrt delovanja ter biti hkrati agilen in se odzivati na spremembe. Transparentno delovanje pa še ne
pomeni objektivno delovanje ter uporabe podatkov in znanstvenih spoznanj. Pomembno je tudi
razlikovanje med tem, kar je pomembno in kaj je na kocki.
Na srečanju je ena od lobistk prisotnim postavila provokativno vprašanje: »Bi bili pripravljeni
zagovarjati interese tobačne industrije?« Vprašanje se je sprva zdelo skoraj da retorično. Vendar so
se lobisti, prisotni na srečanju strinjali, da čeprav je veliko lažje zastopati interese organizacij, s
katerimi tudi sami osebno soglašajo, morajo v demokratičnem sistemu imeti vsi interesi pravico po
tem, da so zastopani in da so njihova stališča predstavljena.
Vplivanja na javne politike oziroma lobiranja, kljub mnogim negativnim predstavam in konotacijam,
ne moremo predstaviti v črno-beli sliki. Gre za veliko bolj kompleksne procese. Poznavanje delovanja
interesnih skupin je tako pomembno tudi z vidika razumevanja vloge teh nedržavnih akterjev.
Profesor dr. David Lowery je ob tej priložnosti mlajše kolege pozval naj nadaljujejo raziskovanje
interesnih skupin ter znanje o njih poglobijo predvsem s kvalitativnim pristopom ter uporabo študij
primera. Srečanja med predstavniki interesnih skupin in raziskovalcev so tako vedno dobrodošla.
Svoj pogled pa bi lahko v prihodnje delili tudi oblikovalci politik ter odločevalci.
Meta Novak

CES konferenca

Damjan Lajh in Meta Novak sta se med 20. in 22. junijem 2019 udeležila mednarodne
konference raziskovalcev Evropske unije v Madridu, kjer sta predstavila dva soavtorska
prispevka. V prispevku z naslovom »Europeanization of Interest Groups: Comparing the Case
of Slovenia with Lithuania and Belgium« analizirata raven evropeizacije slovenskih interesnih
skupin v primerjavi z interesnimi skupinami v Belgiji in Litvi. Rezultati opravljeni na primerljivih
podatkih so pokazali, da so slovenske interesne skupine v primerjavi z interesnimi skupinami iz
Belgije in Litve bolj evropeizirane, ko gre za članstvo v evropskih združenjih. Po drugi strani pa
je med slovenskimi interesnimi organizacijami več takšnih, za katere evropske politike niso
pomembne. Stopnja evropeizacije se je razlikovala glede na tipe evropeizacije in državo, iz
katere prihajajo interesne skupine. Različni tipi evropeizacijo so sicer med seboj povezani.
Prispevek z naslovom »The Influence of EU Programmes and Projects on Activities of Interest
Groups in Post-Socialist States« primerja vpliv financiranj EU programov in projektov na
delovanje interesnih skupin iz Slovenije, Poljske in Litve. Čeprav se interesne skupine ne
financirajo v večji meri iz EU projektov in programov, EU sredstva prispevajo k razvoju in
aktivnostim interesnih skupin. Interesne skupine, ki so uspešne tudi na nacionalni ravni so
uspešne tudi pri pridobivanju evropskih sredstev.

30 let Jean Monnet aktivnosti

V letošnjem letu Evropska komisija obeležuje že 30 let Jean Monnet aktivnosti, ki so namenjene
odličnosti v poučevanju in raziskovanju evropskih integraciji. V namen praznovanja te častitljive
obletnice je bilo organiziranih že več dogodkov. Do sedaj je že tri dogodke organizirala tudi Evropska
komisija. Zadnjega, konferenco o vlogi Evropskih študij danes, ki je potekala 18. junija 2019 v Bruslju,
je gostil evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Tibor Navracsics. Komisar je
izpostavil, da smo lahko ponosni na to, kar je bilo v 30 letih z Jean Monnet projekti doseženo. Jean
Monnet aktivnosti rastejo in postajajo vse bolj ambiciozne ter vse bolj globalne. Začetki Jean Monnet
akcije so se začeli ravno v letu 1989, ko je padel Berlinski zid in sta bili ponovno združeni vzhodna in
zahodna Evropa. Z leti je tako Evropska unija rasla in postala kompleksna struktura. V večkulturni
Evropi in z njenimi širitvami so se ponovno odprla nova kulturna vprašanja, s tem pa so evropske
študije in Jean Monnet aktivnosti samo dodatno pridobile na pomenu. Med mlade prinašajo znanja o
Evropski uniji, spodbujajo razpravo med politiki in univerzami, širijo evropske vrednote demokracije
in človekovih pravic ter razvijajo kritičen pogled. Komisar Navracsics je poudaril, da se mora
poučevanje o Evropski uniji začeti že v zgodnji mladosti in večjo vlogo pri tem bi morale prevzeti Jean
Monnet aktivnosti.
Pobudnica Jean Monnet aktivnosti je bila Jacqueline Lastenouse-Bury, trenutno častna direktorica
Evropske komisije, ki se je skupaj z profesorjem Bartom De Schutterjem, nekdanjim rektorjem Vrije
Univerze v Bruslju, udeležila konference. Ideja za Jean Monnet aktivnosti se je pojavila že v
šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pojavila se je namreč potreba po univerzitetnih
predmetih, ki bi samostojno obravnavali evropske integracije in skupni trg. Ideja o evropskih
katedrah, kot je bila akcija poizkusno poimenovana, je našla podporo tako pri Evropski komisiji kot
pri univerzah. Odločili so se le za drugo ime, Jean Monnet katedre, ker so v očetu Evropske unije
našli navdih za tovrstne aktivnosti. Od prvih začetkov leta 1989 pa se je akcija razširila na module,
projekte, centre odličnosti, mreže ter akcije podpore institucijam in združenjem. Presegla je meje
Evropske unije in evropskega kontinenta. In kot so pozneje v razpravi ugotavljali Jean Monnet
profesorji je pokrila vse koščke sveta razen Afrike, kjer se kaže dodaten potencial za uvedbo
tovrstnih aktivnosti.
V nadaljevanju konference so številni panelisti izpostavili pomen Jean Monnet aktivnosti ter še
posebej Evropskih študij danes. Evropa se v zadnjem času sooča s populizmi, evroskepticizmi in
naraščajočimi nacionalizmi ter novimi fenomeni, kot so lažne novice itd. Predmet raziskovanja je
postala tudi kriza Evropske unije ter različne stopnje integracije držav članic v Evropsko unijo.
Evropske študije lahko omogočijo predlog novega pogleda na EU. Kritičen pogled na Evropsko unijo
namreč ne pomeni nujno proti-evropske drže, ampak drugačen pogled na njen razvoj. Kljub vse bolj
aktualni temi evropskih integracij pa lahko v Evropi opažamo zapiranje programov Evropskih študij
ter upadanje zanimanja za te študije med študenti. Tudi na Fakulteti za družbene vede smo z novimi
programi Evropske študije okrnili. Tako ostaja na Jean Monnet profesorjih, da ponujajo razlago
Evropske unije, kaj EU dela, počne, kakšne so njene vrednote, kje smo pripravljeni EU spremeniti.
Zbrani na dogodku, profesorji, študentje in predstavniki Evropske unije so se strinjali, da imajo Jean
Monnet aktivnosti neizpodbiten pomen ter si zato zaslužijo povečanje sredstev, ki se jim obeta v
novem programskem okvirju. Niso si pa delili mnenja, kam naj bi se Jean Monnet aktivnosti še

razširile. Medtem ko nekateri vidijo priložnost predvsem v ne-družboslovnih in ne-humanističnih
študijih, jo drugi v višješolski zavodih, spet tretji pa v srednjih in osnovnih šolah. Ne glede na to imajo
Jean Monnet aktivnosti, kot je povzela zaključke srečanja Jean Monnet profesorica iz Univerze Surrey
v Združenem kraljestvu Amelia Hadfield, vrednost in so tega vredne: »Jean Monnet activities have
worth and they are worth it.«
Meta Novak

Okrogla miza “Spremljanje in analiza volitev v evropski parlament 2019”

15. junij 2019 V okviru Jean Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani smo 13. junija 2019 na Fakulteti
organizirali okroglo mizo na temo volitev v Evropski parlament leta 2019. Na okrogli mizi so bili
predstavljeni štirje vidiki spremljanja in analize evropskih volitev predvsem v Sloveniji. Alenka
Krašovec in Damjan Lajh sta spregovorila o (ne)prisotnosti evroskepticizma na volitvah v
Evropski parlament v Sloveniji. Simona Kustec je predstavila preliminarne analitične ugotovitve
volitev v Evropski parlament v Sloveniji. Skupaj z raziskovalcem Gregorjem Čehovinom sta
predstavila tudi podatkovno bazo spremljanja volilnih statistik, vezanih na slovenske volitve v
Evropski parlament med leti 2004 in 2019. Tomaž Deželan in Nina Vombergar pa sta
predstavila značilnosti volilnih kampanj za volitve v Evropski parlament. Med panelisti in
udeleženci okrogle mize se je razvila diskusija glede pričakovanih in nepričakovanih izidov
zadnjih evropskih volitev.

Okrogla miza “Mladi in EU v izobraževalnem sistemu”

V okviru Jean Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani smo 6. junija 2019 na Fakulteti za
družbene vede organizirali okroglo mizo na temo mladih in Evropske unije. Panelisti so naslovili
različne poglede na mlade in Evropsko unijo. Damjan Lajh je predstavil poglede slovenskih
učiteljev na Evropsko unijo ter na vključevanje evropskih tematik v poučevanje. Elena Nacevska
je spregovorila o odnosu študentov do EU skozi prizmo načrtovanja poklicne kariere. Danica
Fink Hafner in Mitja Hafner Fink sta spregovorila o vrednotah, identitetah in razumevanju
Evropske unije med študenti. Tanja Oblak Črnič in Barbara Brečko sta predstavili medijsko
informiranost, angažiranost in politično participacijo študentov v Evropski uniji. Meta Novak je
predstavila pogled slovenskih osnovnošolcev na Evropsko unijo. Okrogle mize so se udeležili
raziskovalci, profesorji in študentje.

Univerza v Kölnu 2019

V luči volitev v Evropski parlament je Univerza v Kölnu organizirala serijo predavanj o pogledih
na evropsko integracijo v državah članicah EU z naslovom “Narratives of Europe – Narratives
for Europe”. Glavni cilj predavanj je bil osredotočenje na razvoj glavnih narativov, ki spremljajo
in podpirajo pot posameznih držav v Evropski uniji. Serija predavanj je tako poskušala
predstaviti te različne narative v državah članicah EU, pri čemer se je osredotočila tako na
razlike kot na skupne lastnosti, hkrati pa je sledila upanju, da večja ozaveščenost o teh narativih
in pričakovanjih posameznih držav članic poveča in izboljša medsebojno sodelovanje znotraj
EU. K temu edinstvenemu projektu so prispevali predavatelji iz celotne Evrope, od katerih so
mnogi nosilci kateder Jean Monnet. Predavanje o ključnih narativih, povezanih z Evropsko unijo
v Sloveniji, je 28. maja 2019 na Univerzi v Kölnu izvedel Damjan Lajh, nosilen Jean Monnet
Centra odličnosti Univerze v Ljubljani.