Položaj organizirane civilne družbe v koordinaciji EU zadev

Nacionalna stališča do zakonodajnih predlogov Evropske komisije, ki jih Slovenija zagovarja v okviru
pogajanj Sveta Evropske unije, so pripravljena v okviru koordinacije EU zadev. Države članice same
določijo sistem koordinacije EU zadev in akterje, ki so vključene v pripravo nacionalnih stališč.
Medtem ko imajo nekatere države članice precej decentraliziran model koordinacije EU zadev, lahko
za trenuten sistem koordinacije EU zadev v Sloveniji rečemo, da je precej centraliziran. Pogosto pa
priprava nacionalnih stališč odseva sistem odločanja znotraj Sveta EU, kjer se odločitve oblikujejo na
treh ravneh: v okviru delovnih skupin, na ravni stalnih predstavništev pri EU ter na ministrski ravni.
Damjan Lajh in Meta Novak v članku »Formation of National Position on EU Legislative Proposals in
Slovenia: What Role for Civil Society Organizations?«, ki bo objavljen v naslednji številki revije
Transylvanian Review of Administrative Sciences ugotavljata, da koordinacija EU zadev v Sloveniji ne
predvideva vključevanja civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč do EU
zakonodajnih predlogov. V empiričnem delu analizirata pripravo nacionalnih stališč do dvajsetih
najbolj odmevnih predlogov direktiv, ki so bile v postopku oblikovanja in sprejemanja med leti 2008
in 2010. Rezultati kažejo, da trenuten sistem koordinacije EU zadev predvideva le omejeno vlogo
civilnodružbenih organizacij. Nacionalno stališče je običajno oblikovano na nižji uradniški ravni in v
veliki meri temelji na izvornem predlogu Evropske komisije.
Čeprav sam sistem koordinacije EU zadev ne predvideva aktivne vloge organizirane civilne družbe pri
oblikovanju nacionalnih stališč do EU zadev, uradniki na ministrstvih priznavajo, da ima vključevanje
civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč prednosti. Kljub temu se le redka ministrstva odločajo
za vključevanje civilnodružbenih organizacij v sam proces. Razlogi za to so različni, predvsem pa se
uradniki bojijo dodatnega dela in preobremenjenosti, ki bi lahko bila posledica vključevanja različnih
mnenj, dodatne birokratizacije procesa ter očitkov korupcije. Za premestitev teh zadržkov bi bilo
nedvomno potrebno organizirati izobraževanja o Evropski uniji, njenem delovanju in postopkih
oblikovanja evropske zakonodaje tako za uradnike kot predstavnike civilnodružbenih organizacij.
Dobrodošle bi bile tudi smernice, ki bi uradnike vodile pri vključevanju civilnodružbenih organizacij v
oblikovanje stališč.
Kljub temu, da je postopek priprave nacionalnih stališč pretežno zaprt za javnost, kar preprečuje tudi
samoiniciativno vključevanje civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč, lahko v zadnjem času
opazimo spremembe. Ministrstva, ki se za to odločijo, lahko nacionalno stališče, preden ga ustrezni
parlamentarni odbor potrdi, javno objavijo. Na žalost se za to odločajo le nekatera ministrstva.
Civilnodružbene organizacije, ki bi se v tej fazi odločile za vplivanje na nacionalno stališče, pa se
lahko vključijo relativno pozno v sam proces, ko obstaja malo verjetnosti, da bi ministrstvo stališče še
spremenilo. Zdi se, da slovenski državni akterji ne znajo prepoznati pomena vključevanja
civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč ter da se preprosto ne zavedajo, da bi
lahko s pomočjo informacij in znanj, s katerimi razpolagajo civilnodružbene organizacije, državni
akterji pripravili stališča, ki bi v večji meri odražala interese Slovenije.


Meta Novak

Vpliv evropskih sredstev na delovanje nacionalnih interesnih skupin

Evropska unija spodbuja vključevanje interesnih skupin v oblikovanje EU politik z namenom, da
pridobi potrebne informacije za pripravo izvedljivih politik, povečuje legitimnost odločitev, ki jih
sprejme, ter zmanjšuje demokratični primanjkljaj. Eden od ukrepov, ki jih je Evropska unija uvedla z
namenom, da bi spodbudila razvoj nacionalnih interesnih skupin, jih opolnomočila ter jim pomagala
pri vključevanje v EU politike, je financiranje nacionalnih interesnih skupin preko EU projektov in
programov. Vendar vse interesne skupine ne morejo pridobiti financiranja s strani EU. Tekmovalnost
za pridobitev EU sredstev med interesnimi skupinami je visoka. Interesna skupina, ki hoče biti
konkurenčna pri pridobivanju sredstev, mora dobro poznati razpise, jezik prijave ter biti sposobna
napisati dobro prijavo. Poleg tega EU sredstva pogosto zahtevajo del sofinanciranja, ki ga manjše
interesne skupine nimajo.
Meta Novak in Damjan Lajh v članku »Show me the money: the importance of EU funding for the
activities of interest groups in post-socialist countries«, ki je bil objavljen v Romanian Journal of
Political Science ugotavljata, kakšen je vpliv EU sredstev na razvoj in delovanje nacionalnih interesnih
skupin iz Srednje in Vzhodne Evrope. Analiza je opravljena na primerjalnih podatkih nacionalnih
interesnih skupin v Litvi, na Poljskem in v Sloveniji. Raziskovalni rezultati kažejo, da čeprav so EU
sredstva manj pomemben vir financiranja v primerjavi z drugimi sredstvi, kot sta financiranje iz
državnega proračuna ali članarine, imajo znaten vpliv na nacionalne interesne skupine iz Srednje in
Vzhodne Evrope. Nacionalne interesne skupine, ki so uspele pridobiti EU sredstva, imajo večji letni
proračun, bolj pogost dostop do nacionalnih in EU odločevalcev ter so bolj pripravljene lobirati.
Na Poljskem je bilo financiranje iz EU sredstev pomembno predvsem pred polnopravnim članstvom,
pomen sredstev pa se je pozneje zmanjšal. Podobno kot na Poljskem lahko tudi za interesne skupine
v Litvi in Sloveniji opazimo, da se manjši del interesnih skupin financira iz EU sredstev, da EU sredstva
v povprečju predstavljajo manjši del letnega proračuna interesnih skupin, ter da je le peščica
interesnih skupin kritično odvisna od EU sredstev. Ne nazadnje je pridobitev EU sredstev precej
zahtevno, saj so potrebne veščine priprave projektne prijave, osebje, ki bo projektne aktivnosti
implementiralo ter čas za poročanje o projektnih rezultatih. Posledično morajo interesne skupine
najprej biti sploh seznanjene, da obstaja poziv za EU sredstva in napisati projektno prijavo, ki bo
dovolj konkurenčna, da bo prijava izbrana za financiranje. Z odobritvijo evropskih sredstev mora
interesna skupina izvesti projektne aktivnosti v skladu s pravili financiranja.
Vpliv EU sredstev na nacionalne interesne skupine iz Srednje in Vzhodne Evrope je relevanten
predvsem iz gledišča, da se v oblikovanje EU politik v večji meri vključujejo interesne skupine iz
starejših in zahodnih držav članic EU. Spoznanje, da EU sredstva, čeprav niso uporabljena s strani
večjega deleža interesnih skupin, prispevajo k bolj razvitim in aktivnim interesnim skupinam je
obetajoče za zmanjševanje pristranosti pri vključevanju nacionalnih interesnih skupin v oblikovanje
EU politik glede na geografski izvor.


Meta Novak

Okrogla miza: »Izzivi in pomen poučevanja evropskih vsebin na univerzitetni ravni«

V sredo, 4. decembra 2019, smo v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v
Ljubljani v sklopu Slovenskega politološkega dneva 2019 organizirali okroglo mizo ob
jubileju 100 let Univerze v Ljubljani. Namen okrogle mize je bil premisliti, kakšna je vloga
in pomen evropskih vsebin ter kakšna je perspektiva in potreba Evropskih študij na
univerzitetni ravni.
Dogodka so se udeležili: izr. prof. dr. Damjan Lajh, Jean Monnet profesor, koordinator Jean
Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani, prof dr. Bojko Bučar, eden od pobudnikov in
ustanoviteljev študijskega programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze
v Ljubljani, dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport, izr. prof. dr. Ladislav Cabada, Jean Monnet profesor in
prorektor Metropolitanske univerze v Pragi ter Faris Kočan, mladi raziskovalec, diplomant in
magistrant ter doktorski študent Evropskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v
Ljubljani.
Razpravljalci so na okrogli mizi izrazili strinjanje, da so Evropske študije na univerzitetni
ravni za Slovenijo izjemnega pomena, saj obstajajo potrebe po kadru z dobrim poznavanjem
delovanja EU ne zgolj v času pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ampak tudi z
vidika vsakodnevnega odločanja o javnih politikah. Pri tem so opozorili, da če tovrstnega
študija ne bo ponudila Fakulteta za družbene vede, ki ima izkušnje in znanja s področja
evropskih študij, bo to priložnost izkoristila druga fakulteta, druga univerza ali celo tujina.


Patrycja Rozbicka o posledicah Brexita za glasbeno industrijo v Združenem kraljestvu

V torek, 26. novembra 2019, smo v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v
Ljubljani organizirali gostujoče letno predavanje o Evropski uniji. Namen letnih gostujočih
predavanj je spodbujanje visokokakovostnih raziskav in poučevanja Evropskih študij. V
tednu univerze v okviru projekta gostujemo akademike ali strokovnjake z visokim nivojem
ekspertnega znanja in poznavanja Evropske unije.
Na letošnjem letnem predavanju smo gostili docentko dr. Patrycjo Rozbicko iz Aston
University v Birminghamu. Patrycja Rozbicka je študentom, visokošolskim učiteljem in
raziskovalcem predavala na temo Brexita, kjer je izpostavila časovni presek dogodkov od
referenduma za izhod iz Evropske unije do danes ter predstavila morebitne posledice Brexita
za glasbeno industrijo v Združenem kraljestvu. Doc. dr. Rozbicka je politologinja. Eno od
njenih glavnih raziskovalnih interesov vključuje ureditev glasbene industrije v Združenem
kraljestvu in EU. Glavna vprašanja, na katera skuša odgovoriti so vpliv Brexita na glasbeno
industrijo in vključevanje interesnih skupin na področju regulacije glasbene industrije.


V središču prizadevanj Evropske unije za zaščito evropskega naravnega kapitala: politika zelenih infrastrukturnih rešitev v urbanih okoljih



  1. oktober 2019


Okoljska kriza, ki je posledica desetletnih praks onesnaževanja okolja, siromašenja zalog
neobnovljivih virov, uničevanja naravnih habitatov ter biotske raznovrstnosti, danes predstavlja
enega večjih izzivov političnega spektra, ki se nanj odziva s spodbudami k trajnostnemu razvoju,
varstvu okolja in bivanju v sožitju z naravnimi zmožnostmi.
Pomembnejšo izmed tovrstnih spodbud predstavlja zelena infrastruktura oziroma orodje
Evropske unije za implementacijo naravnih rešitev z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi
koristmi, ki poziva k opustitvi zastarelih infrastrukturnih pristopov, ki so stoletja botrovala
ekosistemski destrukciji in spodkopavala možnosti učinkovitega odzivanja na okoljske
problematike. V sklopu teritorialnega in prostorskega načrtovanja izpostavlja pomembnost
zavedanja, spoštovanja in ohranjanja zdravega okolja ter opominja, da ima človeška družba od
narave mnoge koristi, ki nimajo substituta. Zelena infrastruktura, ki s trajnostnimi rešitvami
pomeni temeljni korak na poti k varovanju naravnega kapitala, se spodbuja in uveljavlja tako na
lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, kakor tudi v ruralnem in urbanem okolju.
Evropska skupnost je v imenu primernega vrednotenja ekosistemskih storitev kot nujnega koraka
na poti prehoda na pametno in trajnostno rast v zadnjih letih oblikovala celovite razvojne
programe, vizije in strategije, ki s pozivanjem k zelenem izvajanju vseh politik, pri katerih se
lahko vsi cilji delno ali v celoti dosežejo z naravnimi rešitvami, poziva k implementaciji zelene
infrastrukture. Izpostaviti velja predvsem leta 2010 sprejeto strategijo gospodarske rasti Evropa
2020 in leto kasneje sprejeto Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 , ki
sta leta 2013 botrovali nastanku krovnega dokumenta zelene infrastrukture, to je Sporočila
Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in
Odboru regij o Zeleni infrastrukturi – izboljšanju evropskega naravnega kapitala. Slednji navaja
temeljna izhodišča strategije za zeleno infrastrukturo v ruralnem in urbanem okolju, vsem
relevantnim ravnem predlaga nujen sveženj implementacijskih ukrepov in spodbuja integracijo
zelene infrastrukture v ključne javne politike, pri katerih lahko zelena infrastruktura znatno
prispeva k doseganju želenih učinkov, predvsem na področju regionalnega in urbanega razvoja,
podnebnih sprememb, obvladovanja tveganj naravnih nesreč, kmetijstva, gozdarstva in
ohranjanja naravnega kapitala. Prav tako načrtuje izboljšanje njenega poznavanja, spodbujanje
zelenih inovacij in zagotavljanje večje dostopnosti priložnosti, ki spremljajo izgradnjo zelenega

infrastrukturnega omrežja, imenovanega TEN-G (ang. Trans-European Network for Green
Infrastructure), ki bo prinesel znatne koristi za zagotovitev odpornosti in vitalnosti nekaterih
najbolj značilnih evropskih ekosistemov ter posledično družbene in gospodarske koristi.
Projekti zelene infrastrukture zahtevajo usklajeno vseevropsko vizijo in ukrepanje, ki v imenu
ohranjanja identitete Evropske unije ter skupne naravne in kulturne dediščine presega nacionalne
meje. Njihova prednostna naloga je v luči populacijske obremenjenosti urbanih območij
spodbuditi vključevanje »zelenih usmeritev« v standardni del razvojnega, prostorskega in
teritorialnega načrtovanja ter razvoja mest držav članic Evropske unije, v celoti opolnomočenega
v nacionalnih politikah. Države evropske skupnosti in lokalne oblasti se zatorej intenzivno
spodbuja, da z makrolokalnimi strategijami izkoristijo priložnosti za razvoj zelene infrastrukture
na lokalni ravni in sledijo prehodu v trajnostni razvoj, ki bo potekal v skladu z upoštevanjem
naravnih zmožnosti.
Valentina Konrad

ECPR 2019

Damjan Lajh, Alenka Krašovec in Meta Novak so se med 4. in 7. avgustom 2019 udeležili letne
konference evropskega konzorcija za politične vede, ECPR v Wroclawu. Damjan Lajh in Meta
Novak sta predstavila prispevek z naslovom »Twofold Role of National Interest Groups?
Members and Membership-Based Organizations«, kjer ju je zanimala vloga interesnih skupin v
evropskih združenjih ter vloga članov v nacionalnih interesnih skupinah. S prispevkom sta
naslovila vrzel v raziskovanju, na kakšen način so državljani zastopani pri oblikovanju EU politik,
ko njihove interese zastopajo ne le nacionalne interesne skupine, ampak tudi evropska
združenja. Analizo sta opravila na podatkih zbranih v Belgiji, Litvi, na Nizozemskem, na
Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem. Rezultati analize so pokazali, da so člani bolj pomembni
v nacionalnih interesnih skupinah, ki so članice evropskih združenj. Damjan Lajh in Alenka
Kraševec sta v svojem prispevku naslovila vprašanje prisotnosti evroskepticizma v Sloveniji.
Avtorja ugotavljata, da v Sloveniji ni mogoče opaziti pravega evroskepticizma. Med politično
elito je obstajal konsenz o pridružitvi Evropski uniji. Edina izjema je bila Slovenska nacionalna stranka. Kljub splošni podpori članstvu v Evropski uniji, pa je udeležba na evropskih volitvah
izjemno nizka.

CES konferenca

Damjan Lajh in Meta Novak sta se med 20. in 22. junijem 2019 udeležila mednarodne
konference raziskovalcev Evropske unije v Madridu, kjer sta predstavila dva soavtorska
prispevka. V prispevku z naslovom »Europeanization of Interest Groups: Comparing the Case
of Slovenia with Lithuania and Belgium« analizirata raven evropeizacije slovenskih interesnih
skupin v primerjavi z interesnimi skupinami v Belgiji in Litvi. Rezultati opravljeni na primerljivih
podatkih so pokazali, da so slovenske interesne skupine v primerjavi z interesnimi skupinami iz
Belgije in Litve bolj evropeizirane, ko gre za članstvo v evropskih združenjih. Po drugi strani pa
je med slovenskimi interesnimi organizacijami več takšnih, za katere evropske politike niso
pomembne. Stopnja evropeizacije se je razlikovala glede na tipe evropeizacije in državo, iz
katere prihajajo interesne skupine. Različni tipi evropeizacijo so sicer med seboj povezani.
Prispevek z naslovom »The Influence of EU Programmes and Projects on Activities of Interest
Groups in Post-Socialist States« primerja vpliv financiranj EU programov in projektov na
delovanje interesnih skupin iz Slovenije, Poljske in Litve. Čeprav se interesne skupine ne
financirajo v večji meri iz EU projektov in programov, EU sredstva prispevajo k razvoju in
aktivnostim interesnih skupin. Interesne skupine, ki so uspešne tudi na nacionalni ravni so
uspešne tudi pri pridobivanju evropskih sredstev.

Okrogla miza “Spremljanje in analiza volitev v evropski parlament 2019”

15. junij 2019 V okviru Jean Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani smo 13. junija 2019 na Fakulteti
organizirali okroglo mizo na temo volitev v Evropski parlament leta 2019. Na okrogli mizi so bili
predstavljeni štirje vidiki spremljanja in analize evropskih volitev predvsem v Sloveniji. Alenka
Krašovec in Damjan Lajh sta spregovorila o (ne)prisotnosti evroskepticizma na volitvah v
Evropski parlament v Sloveniji. Simona Kustec je predstavila preliminarne analitične ugotovitve
volitev v Evropski parlament v Sloveniji. Skupaj z raziskovalcem Gregorjem Čehovinom sta
predstavila tudi podatkovno bazo spremljanja volilnih statistik, vezanih na slovenske volitve v
Evropski parlament med leti 2004 in 2019. Tomaž Deželan in Nina Vombergar pa sta
predstavila značilnosti volilnih kampanj za volitve v Evropski parlament. Med panelisti in
udeleženci okrogle mize se je razvila diskusija glede pričakovanih in nepričakovanih izidov
zadnjih evropskih volitev.

Okrogla miza “Mladi in EU v izobraževalnem sistemu”

V okviru Jean Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani smo 6. junija 2019 na Fakulteti za
družbene vede organizirali okroglo mizo na temo mladih in Evropske unije. Panelisti so naslovili
različne poglede na mlade in Evropsko unijo. Damjan Lajh je predstavil poglede slovenskih
učiteljev na Evropsko unijo ter na vključevanje evropskih tematik v poučevanje. Elena Nacevska
je spregovorila o odnosu študentov do EU skozi prizmo načrtovanja poklicne kariere. Danica
Fink Hafner in Mitja Hafner Fink sta spregovorila o vrednotah, identitetah in razumevanju
Evropske unije med študenti. Tanja Oblak Črnič in Barbara Brečko sta predstavili medijsko
informiranost, angažiranost in politično participacijo študentov v Evropski uniji. Meta Novak je
predstavila pogled slovenskih osnovnošolcev na Evropsko unijo. Okrogle mize so se udeležili
raziskovalci, profesorji in študentje.

Univerza v Kölnu 2019

V luči volitev v Evropski parlament je Univerza v Kölnu organizirala serijo predavanj o pogledih
na evropsko integracijo v državah članicah EU z naslovom “Narratives of Europe – Narratives
for Europe”. Glavni cilj predavanj je bil osredotočenje na razvoj glavnih narativov, ki spremljajo
in podpirajo pot posameznih držav v Evropski uniji. Serija predavanj je tako poskušala
predstaviti te različne narative v državah članicah EU, pri čemer se je osredotočila tako na
razlike kot na skupne lastnosti, hkrati pa je sledila upanju, da večja ozaveščenost o teh narativih
in pričakovanjih posameznih držav članic poveča in izboljša medsebojno sodelovanje znotraj
EU. K temu edinstvenemu projektu so prispevali predavatelji iz celotne Evrope, od katerih so
mnogi nosilci kateder Jean Monnet. Predavanje o ključnih narativih, povezanih z Evropsko unijo
v Sloveniji, je 28. maja 2019 na Univerzi v Kölnu izvedel Damjan Lajh, nosilen Jean Monnet
Centra odličnosti Univerze v Ljubljani.