ECPR 2021

Damjan Lajh in Meta Novak sta med 30. avgustom in 3 septembrom 2021 sodelovala na letni
konferenci evropskega konzorcija za politične vede ECPR. Dogodek je že drugo leto zapored potekal v
virtualnem okolju. Damjan Lajh in Meta Novak sta sodelovala v panelu z naslovom »Interest
mediation through consultation networks and advisory committees« kjer sta predstavila prispevek z
naslovom »Consulting with the European Commission: How Open are Open Public Consultations?« V
prispevku sta se posvetila analizi javnih posvetovanj, ki jih organizira Evropska unija. Javna
posvetovanja prinašajo možnost demokratizacije procesa oblikovanja evropskih politik. Vendar čeprav
so javna posvetovanja odprta za vse, tudi državljane, v njih v večji meri sodelujejo interesne skupine.
To postavlja pomembno vprašanje, kako odprta so javna posvetovanja Evropske komisije ter kakšne
pristranosti pri uporabi tega instrumenta se pojavljajo.

IPSA 2021

Damjan Lajh in Meta Novak sta se med 10 in 15 julijem 2021 udeležila mednarodnega kongresa
političnih ved v organizaciji mednarodne zveze za politologijo (IPSA). Kongres je potekal virtualno.
Predstavila sta soavtorski prispevek z naslovom: »Europeanization of Interest Groups from Central
and Easter Europe in Comparative Perspective”, v katerem sta primerjala stopnjo in tip evropeizacije
interesnih skupin v treh državah Srednje in Vzhodne Evrope, in sicer v Litvi, na Poljskem in v Sloveniji.
V prispevku ugotavljata, da čeprav so se interesne skupine v vseh treh državah evropeizirale, so se
evropeizirale na različne načine. Poleg tega sta sodelovala pri organizaciji panela z naslovom
“Europeanization and Policy-making in Central and South-Eastern Europe”, ki je združeval zanimive
prispevke iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru tega panela sta predstavila tudi lasten
prispevek z naslovom “Slovenian Bubble in the Brussels: From Best Student in Class to Passive
Observer?”, ki analizira povezovanje Slovenije v EU kot tudi članstvo Slovenije v Evropski uniji.

ECPR SGEU 2021

Deseta konferenca raziskovalcev Evropske unije v okviru evropskega konzorcija za politične vede
ECPR je potekala v virtualnem okolju med 10 in 12 junijem 2021. S prispevkom »Europeanization of
Interest Groups from Central and Easter Europe in Comparative Perspective« sta na konferenci
sodelovala Damjan Lajh in Meta Novak. V prispevku sta analizirala različne tipe evropeizacije
interesnih skupin v Litvi na Poljskem in v Sloveniji. Analiza in rezultati so razkrili, da so se interesne
skupine iz novih EU držav članic evropeizirale. Opazila pa sta, da so interesne skupine evropeizirane
na različne načine. Pri tem smo ugotovili, da se slovenske skupine evropeizirajo predvsem s članstvom
v evropskih krovnih organizacijah, medtem ko se interesne skupine iz Litve in Poljske evropeizirajo v
večji meri tudi preko evropskih finančnih virov ter s kontaktiranjem odločevalcev. Meta Novak je poleg
tega vodila panel z naslovom Lobbying and the EU Policy Process.

Spletna okrogla miza: »Moj pogled na Evropsko unijo«

V sredo, 5. maja 2021 smo v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v
Ljubljani organizirali zaključen dogodek, spletno mizo z naslovom »Moj pogled na Evropsko
unijo«. Dogodek je bil organiziran pred prihajajočim dnevom Evrope, ob jubileju 30
obletnice samostojnosti Slovenije in pred novim predsedovanjem Slovenije Svetu EU.
Namen okrogle mize je bil združiti slovenske uradnike v institucijah Evropske unije ter
premisliti, kakšne so karierne možnosti mladih v EU institucijah, kakšno je mesto Slovenije v
EU ter kaj lahko pričakujemo v prihodnosti od Evropske unije.
Dogodka so se udeležili: izr. prof. dr. Damjan Lajh, Jean Monnet profesor, koordinator Jean
Monnet centra odličnosti Univerze v Ljubljani, ki je okroglo mizo moderiral, dr. Ciril Štokelj,
direktor Direktorata za obiskovalce pri Evropskem parlamentu, Marko Cerkovnik, tolmač v
Evropskem parlamentu, Grega Jug, zaposlen v Tiskovni službi Evropske komisije, izr. prof.
dr. Sabina Lange iz European Institute for Public Administration ter doc. dr. Meta Novak, ki
je uvodoma predstavila pogled mladih na EU.
Razpravljalci so na okrogli mizi izrazili zadovoljstvo s svojim delom v Evropskih
institucijah. Predvsem cenijo multikulturno in večjezikovno okolje, kjer so zaposleni
pripravljeni sklepati kompromise z namenom dela za skupno dobro Evrope. Verjamejo, da
ima Evropska unija prihodnost pri tem pa je nujno, da ohranja svoje vrednote in svoj model
širi v svetu.
Vodja projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v Ljubljani je izr. prof. dr. Damjan
Lajh. Projekt sofinancira Evropska komisija iz programa Erasmus+.

Jamstvo EU za mlade – javnopolitični instrument za mladino Zahodnega Balkana

Ivana Aleksić, November 2020

V zadnjem desetletju so imele države zahodnega Balkana eno najvišjih stopenj brezposelnosti mladih na svetu. Leta 2019 so zabeležili pomembne izboljšave kazalnikov trga dela za mlade, ki jih je vpliv krize COVID-19 v celoti odpravil (World Bank & WIIW, 2020). V povprečju je stopnja brezposelnosti mladih na Zahodnem Balkanu vsaj dvakrat višja od skupne stopnje brezposelnosti teh držav (glej spodnjo tabelo); delež mladine, ki ni zaposlena niti v izobraževanju in usposabljanju (NEET), pa je vsaj dvakrat višji od stopnje NEET za mladino držav članic EU v letu 2019 (Aleksić, 2020). Poleg tega so v povprečju med mladimi Romi Zahodnega Balkana po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2017 (Aleksić, 2020) zabeležili vsaj dvakrat višjo stopnjo NEET kot med ne romsko mladino.

Stopnja brezposelnosti in stopnja brezposelnosti mladih

na Zahodnem Balkanu, v odstotkih (drugo četrtletje 2019)

Zahodni BalkanDelež brezposelnihDelež brezposelnih mladih
Albanija11.526.7
BiH15.733.8
Kosovo25.249.1
Črna gora14.320.7
Severna Makedonija17.534.9
Srbija10.324.4

Vir: World Bank Group & WIIW, 2020. Lastni prikaz.

Kljub temu, da večina mladine Zahodnega Balkana doživlja težaven prehod od šolanja do prve zaposlitve in dolgo časa preživi v iskanju prve zaposlitve ali možnosti praktičnega usposabljanja – z izjemo Srbije, nobena država v regiji ne uporablja ciljno usmerjenih aktivnih ukrepov trga dela za mlade (ALMM) (Aleksić, 2020). Srbija je sicer izjema, ko gre za prisotnost nacionalno podprtega mehanizma za mlade ALMM, vendar je raven financiranja tega ukrepa še vedno prenizka, da bi lahko privedla do večjih strukturnih izboljšav.

Kot odgovor na visok delež brezposelnosti mladih v regiji in močne migracijske odtoke mladine z zahodnega Balkana v zahodne države Evrope, vključno z državami članicami EU, je zadnja odločitev Evropske unije, določena v novem ekonomsko-investicijskem načrtu Evropske komisije za Zahodni Balkan uvaja nov politični instrument EU predpristopne pomoči, ki se financira kot del paketa IPA III (2021–2027) – tistega, ki je imel „velik preobrazbeni učinek“ za mlade v EU – jamstvo za mlade (JM) (Evropska komisija, 2020a).

Kot edinstven instrument politike in dolgoročna finančna zaveza EU (prvič potrjena aprila 2013) JM predstavlja aktivacijsko shemo, ki mladim omogoča, da “dobijo kakovostno ponudbo zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva v obdobju štirih mesecev po brezposelnosti ali prenehanju formalnega izobraževanja” (Evropska komisija, 2020b: 6). Prvih pet let izvajanja programa je prineslo impresivne rezultate v državah članicah EU, saj je YG v veliki meri pripomogla k izboljšanju uspešnosti mladih na trgu dela; skoraj za polovico znižala stopnjo brezposelnosti mladih v državah članicah EU (med letoma 2013 in 2019 jo je znižala s 24% na 14%) in znatno znižala sestavljeno stopnjo NEET v EU (z 10,3% na 13,2% med letoma 2013 in 2018)[1]. JM je postala tudi del evropskega stebra socialnih pravic.

Kot ena od desetih vodilnih pobud EU za zahodni Balkan JM obljublja nove priložnosti za svojo mladino. Regija upa, da se bo program kmalu začel. Rezultati JM, ki so ga leta izvajali v EU, in nedavni pilot JM v Severni Makedoniji so ponudili nekaj koristnih lekcij. Empirični dokazi, predhodna spoznanja pridobljena z izvajanjem JM v EU, kažejo na vrsto uspešnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati: določitev jasnih meril za upravičenost vključenosti v programa in jasen splošni okvir izvajanja; zgodnje posredovanje in uporaba učinkovitih mehanizmov izvajanja; zadostna dodelitev virov in tudi zavezanost upravičencev (Escudero & Lopez Mourelo, 2017). Nekatera ključna spoznanja pilotno izvedenega programa v Severni Makedoniji iz leta 2018/2019 dajejo nadaljnje usmeritve: (i) JM je močan mehanizem, ki zahteva čas za postavitev in predstavlja tveganje za počasen začetek; (ii) zahteva tudi politično zavezanost ministrstev na področjih izobraževanja in trga dela; (iii) daje prednost tistim mladim upravičencem, ki so “najbolj zaposljivi” v primerjavi z najbolj prikrajšanimi; (iv) program breme dela prenaša na zavode za zaposlovanje zato je potrebno okrepiti njihove zmogljivosti; (v) nenazadnje sta stroškovno in finančno načrtovanje bistvenega pomena za uspeh ukrepa, njegovo načrtovanje in izvajanje[2].

Viri:

Aleksic, I. (2020). Making Education and Employment Reforms Work for the Young: Improving Education, Reducing Skills Mismatches and Easing Labour Market Access for Young People. Background Paper. Südosteuropa Gesellschaft/Aspen Institute Germany. https://www.balkandemographics-eu2020.de/wp-content/uploads/2020/10/Ivana-ALEKSIC_final2.pdf

Evropska komisija (2020a). Commission Staff Working Document Accompanying the Document Proposal for a Council Recommendation on a Bridge to Jobs – Reinforcing the Youth Guarantee. {COM(2020) 277 final}. SWD(2020) 124 final. Brussels (1.7.2020). https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22841&langId=en

Evropska komisija (2020b). Questions and Answers: Economic and Investment Plan for the Western Balkans. Brussels, 6 October 2020. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/QANDA_20_1819

Evropska komisija (2020c). Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions: An Economic and Investment Plan for the Western Balkans {SWD(2020) 223 final}. Brussels, 6.10.2020. COM(2020) 641 final, https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/communication_on_wb_economic_and_investment_plan_october_2020_en.pdf

Evropska komisija (2017). The European Pillar of Social Rights. https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/social-summit-european-pillar-social-rights-booklet_en.pdf

Escudero, V. & López Mourelo, E. (2017). The European Youth Guarantee: A systematic

review of its implementation across countries, International Labour Office, https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—dgreports/—inst/documents/publication/wcms_572465.pdf

World Bank & the Vienna Institute for International Economic Studies (WIIW) (2020). Western Balkans: Labour Market Trends 2020. March 2020. https://wiiw.ac.at/western-balkans-labor-markettrends-2020-dlp-5300.pdf

Kratice:

ALMM           Aktivni ukrepi na trgu dela

IPA                 Predpristopni instrument

NEET              Ne zaposlen ali vključen v izobraževanje in usposabljanje

JM                  Jamstvo za mlade


[1] Kaj je jamstvo za mlade? https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1079&langId=en

[2] ILO (2019). The Youth Guarantee in the Western Balkans: five lessons to learn from the case of North Macedonia, https://www.ilo.org/budapest/whats-new/WCMS_714786/lang–en/index.htm

NOV POGON ZA IZBOLJŠANJE DIGITALNIH PRISTOJNOSTI V EU – VPLIV KRIZE COVID-19

Ivana Aleksić, November 2020

Kriza COVID-19 se je izkazala za test za digitalno pripravljenost izobraževalnih sistemov v državah po vsem svetu. Ne preseneča, da se evropsko poročilo o izobraževanju Education and Training Monitor za leto 2020 osredotoča prav na digitalne veščine. Kot priznanje izjemnemu vplivu pandemije COVID-19 na poučevanje in učenje, poročilo ponuja pregled odzivov evropskih izobraževalnih sistemov na izziv dela na daljavo z otroki in mladimi (Evropska komisija, 2020).

Že pred krizo COVID-19 so učitelji v EU poročali o potrebi po večjem učenju uporabe IKT pri poučevanju. Na predvečer pandemije COVID-19 je večina učiteljev v EU poročala, da najbolj potrebujejo prav usposabljanja za pridobitev “spretnosti IKT za poučevanje” (Evropska komisija, 2019a). Poročilo Education and Training Monitor za leto 2019 ugotavlja, da so se učitelji z manj kot petimi leti učiteljskih izkušenj počutili bolje pripravljene za poučevanje v digitalno bogatem okolju, kar odraža dejstvo, da je bilo usposabljanje za uporabo IKT po letu 2013 vključeno v začetno izobraževanje učiteljev v večini EU držav članic. Leta 2019 so učitelji poročali, da so zelo samozavestni pri uporabi digitalnih tehnologij pri manj zapletenih aktivnostih (pošiljanje e-pošte, izdelava datotek) in manj samozavestni pri zahtevnejših nalogah, vključno s kodiranjem, programiranjem in robotiko (Evropska komisija, 2019). Poročilo je pokazalo, da države članice EU zaostajajo v drugi dimenziji digitalne pripravljenosti šol – razpoložljivosti ustrezne digitalne infrastrukture in opreme (Evropska komisija, 2019a).

Čeprav so digitalne kompetence učiteljev in učencev v izobraževalnih sistemih po vsej EU prednostna naloga, je na tem področju potrebnega še več prizadevanja. Poročilo Eurydice za leto 2019 o digitalnem izobraževanju v šolah v Evropi, ki zajema 43 držav, vključno z državami članicami EU in skoraj vso regijo Zahodnega Balkana, je opredelilo štiri področja razvoja digitalnih kompetenc, pomembnih za šolsko izobraževanje. Poročilo je poleg vključevanja digitalnih kompetenc v učne načrte obravnavalo tudi digitalne kompetence učiteljev, ocenjevanje digitalnih kompetenc učencev ter širšo uporabo tehnologije pri ocenjevanju in preverjanju učencev (Eurydice, 2019). Medtem ko so v večini držav EU digitalne kompetence sestavni del nacionalnih učnih načrtov kot ena ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja[1] in “tehnološko podprti nacionalni testi” postajajo bolj običajni – je ocena digitalnih veščin učencev še vedno redka ( Eurydice, 2019).

Slika: Nacionalni testi za oceno digitalnih kompetenc učencev glede na raven izobrazbe, osnovno in splošno srednješolsko izobraževanje (ISCED 1-3), 2018/19[2]

Niso vse šole držav članic EU razvile virtualnih učnih okolij; poleg tega jih lahko nezadostno število učencev v celoti izkoristi. Pred krizo COVID-19 je v državah članicah EU v povprečju 65 odstotkov vseh šol na višji sekundarni ravni upravljalo s šolskim virtualnim učnim okoljem (VUO), 54 odstotkov na nižji sekundarni ravni in le 32 odstotkov na osnovnošolski ravni. Poleg tega je bil odstotek evropskih šol, ki so upravljale z VUO dostopnim tudi zunaj šolskih prostorov v šolskem letu 2017/18 precej visok – od 81 do 89 odstotkov od najnižje do najvišje stopnje izobraževanja (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020 ). Ločena analiza pa je pokazala, da vsi učenci nimajo spretnosti, da bi kar najbolje izkoristili obstoječa VUO – na nižji sekundarni stopnji izobraževanja bi lahko le približno 39 odstotkov in na višji sekundarni ravni le 50 odstotkov vseh učencev opredelili kot zelo digitalno aktivne in z ustrezno podporo, tj. da imajo dostop do več digitalnih tehnologij doma, v šoli ali zunaj nje, da so se pogosteje ukvarjali z digitalnimi dejavnostmi med poukom in zunaj šole (Evropska komisija / Deloitte & Ipsos MORI, 2020).

Zaradi izbruha virusa COVID-19 je bilo na vseh ravneh izobraževanja prizadetih več kot 95 milijonov učencev in približno 8 milijonov učiteljev po vsej EU (Evropska komisija, 2020). Kontinuiteta poučevanja in učenja se je hitro vzpostavila, vendar se je izkazala za precej zahtevno tako s pedagoškega kot organizacijskega vidika (Evropska komisija, 2020: 11). Ključni pomisleki in pridobljene lekcije vključujejo neenakomeren dostop do učenja na daljavo, izzive kakovosti in dobrega počutja ter izziv neenakosti, saj je kriza nesorazmerno prizadela najbolj ranljive učence, tudi tiste z nizkim socialno-ekonomskim ozadjem.

Zdi se, da bodo zaradi “izobraževalnega manka”, ki je posledica krize COVID-19 na vseh ravneh izobraževanja, potrebni dodatni javnopolitični pristopi. Med lekcijami, ki bodo vodile nadaljnje ukrepe politike na tem področju, sta dve očitno še posebej presenetljivi. Eden se nanaša na dejstvo, da nove generacije učencev niso nujno digitalni domorodci. Dokazi kažejo, da »mladi ne razvijejo izpopolnjenih digitalnih veščin samo z odraščanjem med uporabo digitalnih naprav« (Evropska komisija, 2020: 12). Drugi se nanaša na potrebo po izboljšanju digitalne pripravljenosti učiteljev, saj je po podatkih TALIS 2018 v EU v povprečju manj kot polovica učiteljev imela bodisi formalno izobraževanje bodisi usposabljanje o uporabi IKT v poučevanju (Evropska komisija, 2020: 33 ). Zanimivo in relevantno je, da je Svetovna banka v svojem poročilu o ekonomskem in socialnem vplivu COVID-19: Izobraževanje na Zahodnem Balkanu prišla do podobnih zaključkov. To poročilo obravnava tako kratkoročni kot dolgoročni vpliv krize kot tudi “izobraževalni manko”, ki se je pojavil kot posledica pandemije. Kljub takojšnjemu odzivu držav Zahodnega Balkana na potrebo po različnih načinih poučevanja na daljavo v kriznih okoliščinah Svetovna banka predlaga bolj usmerjene ukrepe za krepitev sistemov za poučevanje na daljavo in zlasti v podporo učiteljem in staršem v tem procesu. Kot izravnalni ukrep za prikrajšane otroke predlagajo uvedbo programov pospešenega učenja (Svetovna banka, 2020) – in ni razloga, da se takšen pristop ne bi razširil tudi izven te regije.

Viri:

Evropska komisija (2020). Education and training monitor 2020, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/92c621ce-2494-11eb-9d7e-01aa75ed71a1/language-en

Evropska komisija (2019a). Education and training monitor 2019, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/15d70dc3-e00e-11e9-9c4e-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-search

Evropska komisija (2019b). Key competences for lifelong learning, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

Evropska komisija /Deloitte & Ipsos MORI (2020). 2nd Survey of Schools: ICT in Education Objective 1: Benchmark progress in ICT in schools. Final report, https://data.europa.eu/euodp/data/storage/f/2019-03-19T084831/FinalreportObjective1-BenchmarkprogressinICTinschools.pdf

Eurydice (2019). Digital education at school in Europe, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d7834ad0-ddac-11e9-9c4e-01aa75ed71a1

Svetovna banka (2020). The Economic and Social Impact of COVID-19: Education. Western Balkans Regular Economic Report. No. 17. Washington D.C. http://documents.worldbank.org/curated/en/590751590682058272/The-Economic-and-Social-Impact-of-COVID-19-Education

Kratice:

IKT     Informacijsko komunikacijska tehnologija

VUO   Virtualno učno okolje


[1] Evropska komisija (2019b). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/297a33c8-a1f3-11e9-9d01-01aa75ed71a1.

[2] Upper secondary education- srednješolsko izobraževanje, lower secondary education- nižje srednješolsko izobraževanje, primary education- osnovnošolsko izobraževanje, national test do not include digital competences/no national testing- nacionalni testi ne vključujejo digitalnih kompetenc/ ni nacionalnih testov. Vir: Eurydice.

ECPR 2020

Damjan Lajh in Meta Novak sta se med 24. in 28. avgustom 2020 udeležila virtualne konference evropskega konzorcija za politične vede. Predstavila sta prispevek z naslovom »The Role of Interest Groups’ Members in decision-making processes: Comparing interest groups from Central and Eastern Europe with interest groups from Western Europe«. V prispevku analizirata vlogo članov interesnih skupin pri vključevanju interesnih skupin v procese odločanja. Pri tem primerjata vlogo članov v interesnih skupin iz Srednje iz Vzhodne Evrope z vlogo članov interesnih skupin iz Zahodne Evrope. Rezultati analize so pokazali, da je vloga članov lahko drugače pojasnjena za interesne skupine iz Srednje in Vzhodne Evrope v primerjavi z interesnimi skupinami iz Zahodne Evrope. Stopnja
profesionalizacije ter število članov ni pojasnilo pomembnost članstva za interesne skupine iz Srednje in Vzhodne Evrope. Razlog za takšne rezultate najbrž izvira iz nizke stopnje profesionalizacije interesnih skupin v Srednji in Vzhodni Evropi.

Položaj organizirane civilne družbe v koordinaciji EU zadev

Nacionalna stališča do zakonodajnih predlogov Evropske komisije, ki jih Slovenija zagovarja v okviru
pogajanj Sveta Evropske unije, so pripravljena v okviru koordinacije EU zadev. Države članice same
določijo sistem koordinacije EU zadev in akterje, ki so vključene v pripravo nacionalnih stališč.
Medtem ko imajo nekatere države članice precej decentraliziran model koordinacije EU zadev, lahko
za trenuten sistem koordinacije EU zadev v Sloveniji rečemo, da je precej centraliziran. Pogosto pa
priprava nacionalnih stališč odseva sistem odločanja znotraj Sveta EU, kjer se odločitve oblikujejo na
treh ravneh: v okviru delovnih skupin, na ravni stalnih predstavništev pri EU ter na ministrski ravni.
Damjan Lajh in Meta Novak v članku »Formation of National Position on EU Legislative Proposals in
Slovenia: What Role for Civil Society Organizations?«, ki bo objavljen v naslednji številki revije
Transylvanian Review of Administrative Sciences ugotavljata, da koordinacija EU zadev v Sloveniji ne
predvideva vključevanja civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč do EU
zakonodajnih predlogov. V empiričnem delu analizirata pripravo nacionalnih stališč do dvajsetih
najbolj odmevnih predlogov direktiv, ki so bile v postopku oblikovanja in sprejemanja med leti 2008
in 2010. Rezultati kažejo, da trenuten sistem koordinacije EU zadev predvideva le omejeno vlogo
civilnodružbenih organizacij. Nacionalno stališče je običajno oblikovano na nižji uradniški ravni in v
veliki meri temelji na izvornem predlogu Evropske komisije.
Čeprav sam sistem koordinacije EU zadev ne predvideva aktivne vloge organizirane civilne družbe pri
oblikovanju nacionalnih stališč do EU zadev, uradniki na ministrstvih priznavajo, da ima vključevanje
civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč prednosti. Kljub temu se le redka ministrstva odločajo
za vključevanje civilnodružbenih organizacij v sam proces. Razlogi za to so različni, predvsem pa se
uradniki bojijo dodatnega dela in preobremenjenosti, ki bi lahko bila posledica vključevanja različnih
mnenj, dodatne birokratizacije procesa ter očitkov korupcije. Za premestitev teh zadržkov bi bilo
nedvomno potrebno organizirati izobraževanja o Evropski uniji, njenem delovanju in postopkih
oblikovanja evropske zakonodaje tako za uradnike kot predstavnike civilnodružbenih organizacij.
Dobrodošle bi bile tudi smernice, ki bi uradnike vodile pri vključevanju civilnodružbenih organizacij v
oblikovanje stališč.
Kljub temu, da je postopek priprave nacionalnih stališč pretežno zaprt za javnost, kar preprečuje tudi
samoiniciativno vključevanje civilnodružbenih organizacij v pripravo stališč, lahko v zadnjem času
opazimo spremembe. Ministrstva, ki se za to odločijo, lahko nacionalno stališče, preden ga ustrezni
parlamentarni odbor potrdi, javno objavijo. Na žalost se za to odločajo le nekatera ministrstva.
Civilnodružbene organizacije, ki bi se v tej fazi odločile za vplivanje na nacionalno stališče, pa se
lahko vključijo relativno pozno v sam proces, ko obstaja malo verjetnosti, da bi ministrstvo stališče še
spremenilo. Zdi se, da slovenski državni akterji ne znajo prepoznati pomena vključevanja
civilnodružbenih organizacij v pripravo nacionalnih stališč ter da se preprosto ne zavedajo, da bi
lahko s pomočjo informacij in znanj, s katerimi razpolagajo civilnodružbene organizacije, državni
akterji pripravili stališča, ki bi v večji meri odražala interese Slovenije.


Meta Novak

Vpliv evropskih sredstev na delovanje nacionalnih interesnih skupin

Evropska unija spodbuja vključevanje interesnih skupin v oblikovanje EU politik z namenom, da
pridobi potrebne informacije za pripravo izvedljivih politik, povečuje legitimnost odločitev, ki jih
sprejme, ter zmanjšuje demokratični primanjkljaj. Eden od ukrepov, ki jih je Evropska unija uvedla z
namenom, da bi spodbudila razvoj nacionalnih interesnih skupin, jih opolnomočila ter jim pomagala
pri vključevanje v EU politike, je financiranje nacionalnih interesnih skupin preko EU projektov in
programov. Vendar vse interesne skupine ne morejo pridobiti financiranja s strani EU. Tekmovalnost
za pridobitev EU sredstev med interesnimi skupinami je visoka. Interesna skupina, ki hoče biti
konkurenčna pri pridobivanju sredstev, mora dobro poznati razpise, jezik prijave ter biti sposobna
napisati dobro prijavo. Poleg tega EU sredstva pogosto zahtevajo del sofinanciranja, ki ga manjše
interesne skupine nimajo.
Meta Novak in Damjan Lajh v članku »Show me the money: the importance of EU funding for the
activities of interest groups in post-socialist countries«, ki je bil objavljen v Romanian Journal of
Political Science ugotavljata, kakšen je vpliv EU sredstev na razvoj in delovanje nacionalnih interesnih
skupin iz Srednje in Vzhodne Evrope. Analiza je opravljena na primerjalnih podatkih nacionalnih
interesnih skupin v Litvi, na Poljskem in v Sloveniji. Raziskovalni rezultati kažejo, da čeprav so EU
sredstva manj pomemben vir financiranja v primerjavi z drugimi sredstvi, kot sta financiranje iz
državnega proračuna ali članarine, imajo znaten vpliv na nacionalne interesne skupine iz Srednje in
Vzhodne Evrope. Nacionalne interesne skupine, ki so uspele pridobiti EU sredstva, imajo večji letni
proračun, bolj pogost dostop do nacionalnih in EU odločevalcev ter so bolj pripravljene lobirati.
Na Poljskem je bilo financiranje iz EU sredstev pomembno predvsem pred polnopravnim članstvom,
pomen sredstev pa se je pozneje zmanjšal. Podobno kot na Poljskem lahko tudi za interesne skupine
v Litvi in Sloveniji opazimo, da se manjši del interesnih skupin financira iz EU sredstev, da EU sredstva
v povprečju predstavljajo manjši del letnega proračuna interesnih skupin, ter da je le peščica
interesnih skupin kritično odvisna od EU sredstev. Ne nazadnje je pridobitev EU sredstev precej
zahtevno, saj so potrebne veščine priprave projektne prijave, osebje, ki bo projektne aktivnosti
implementiralo ter čas za poročanje o projektnih rezultatih. Posledično morajo interesne skupine
najprej biti sploh seznanjene, da obstaja poziv za EU sredstva in napisati projektno prijavo, ki bo
dovolj konkurenčna, da bo prijava izbrana za financiranje. Z odobritvijo evropskih sredstev mora
interesna skupina izvesti projektne aktivnosti v skladu s pravili financiranja.
Vpliv EU sredstev na nacionalne interesne skupine iz Srednje in Vzhodne Evrope je relevanten
predvsem iz gledišča, da se v oblikovanje EU politik v večji meri vključujejo interesne skupine iz
starejših in zahodnih držav članic EU. Spoznanje, da EU sredstva, čeprav niso uporabljena s strani
večjega deleža interesnih skupin, prispevajo k bolj razvitim in aktivnim interesnim skupinam je
obetajoče za zmanjševanje pristranosti pri vključevanju nacionalnih interesnih skupin v oblikovanje
EU politik glede na geografski izvor.


Meta Novak

OKROGLA MIZA O DEMOKRATIZACIJI IN EVROPEIZACIJI SLOVENIJE IN ČRNE GORE

V četrtek 5. decembra 2019 je bila v okviru projekta Jean Monnet center odličnosti Univerze v Ljubljani organizirana okrogla miza z naslovom »De-demokratizacija in evropeizacija Slovenije in Črne gore«. Namen okrogle mize je bila razprava o procesih demokratizacije in evropeizacije v dveh nekdanjih republikah Jugoslavije: v Sloveniji in Črni gori. Na okrogli mizi so sodelovali raziskovalci iz Črne Gore in Slovenije: dr. Olivera Komar, dr. Meta Novak, dr. Elena Nacevska, dr. Uglješa Jankovič in Nemanja Stankov. Razpravo je vodila dr. Danica Fink Hafner. Prisotni razpravljalci so v razpravi naslovili vprašanje kvalitete demokracije, položaj civilne družbe, politični sistem ter socialno politiko.